Ameriško vrhovno sodišče je v četrtek s petimi glasovi proti štirim zavrnilo prošnjo Bele hiše, naj ustavi usmrtitev 38-letnega mehiškega državljana Humberta Leala Garcie. Ta je bil nato v Teksasu usmrčen zaradi posilstva in umora 16-letnega dekleta leta 1994 v San Antoniu.
Obsojencu Teksas ni omogočil pogovora z mehiškim konzulatom
Obsojencu so v bran poleg uglednih diplomatov, vojaških častnikov, Združenih narodov, Mehike in nekdanjega predsednika Georgea Busha mlajšega stopili tudi odvetniki predsednika Baracka Obame. Želeli so ustaviti usmrtitev, saj ta predstavlja kršitev dunajske konvencije o konzularnih odnosih. Obsojeni je bil namreč mehiški državljan in zato bi ga morali ob aretaciji obvestiti, da ima pravico do pogovora s konzularnimi predstavniki Mehike, česar pa mu niso omogočili. Na to se ni spomnil niti sam, dokler ni bil že obsojen na smrt.
Odvetniki administracije so vrhovno sodišče pred tem prepričevali, da bo usmrtitev povzročila nepopravljivo škodo ameriškim interesom in ogrozila ameriške državljane v tujini, ter prosili za odlog. Opozorili so, da kongres pripravlja zakon, ki bo omogočil posredovanje zveznih sodišč v takšnih primerih, ko gre za na smrt obsojene tujce, ki niso bili seznanjeni s svojimi pravicami. A konservativna večina vrhovnega sodišča je menila, da usmrtitev ne bo prinesla mednarodnih posledic in da ni primerno ustaviti odločitve sodišča zaradi zakona, ki je šele v pripravi.
S kosi asfalta ubil 16-letnico
Leal je leta 1994 ubil 16-letno Adrio Sauceda s kosi asfalta. Na njenem truplu so odkrili znake posilstva, davljenja in ugrizov. Leala so videli, da je z najstnico zapustil zabavo, sam pa je prišel domov ves krvav. Policiji je dajal nasprotujoče si izjave in trdil, da se ničesar ne spominja, ker je bil pijan.
Ameriška tiskovna agencija AP je še poročala, da je Leal pred usmrtitvijo izrazil obžalovanje za svoja dejanja in tudi vzkliknil "živela Mehika". V njegovem rojstnem mestu Guadeloupe pa so sežgali ameriško zastavo.
Na kršenje dunajske konvencije opozarjal tudi Haag
Meddržavno sodišče v Haagu je leta 2004 presodilo, da ZDA kršijo obveznosti iz dunajske konvencije, ker so obsodili na smrt 51 Mehičanov, ki jim ob aretaciji niso zagotovili dostopa do konzularnih predstavnikov njihove domovine. Takratni predsednik ZDA George Bush, sicer odločen zagovornik smrtne kazni, je odločitev Meddržavnega sodišča sprejel in ga upošteval.
Vendar pa so zvezne države tožile in zvezno vrhovno sodišče je leta 2008 sprejelo pravo salomonsko rešitev. Odločilo je, da so sicer ZDA dolžne uresničevati obveznosti iz mednarodnih pogodb, vendar pa zvezna vlada v to ne more prisiliti zveznih držav, ker doslej zvezni kongres še ni sprejel ustreznega zakona.
Po usmrtitvi je Mehika uradno protestirala pri State Departmentu, kakšnih večjih posledic za ZDA pa ne bo. Teksas namreč že tako redno krši določila dunajske konvencije z usmrtitvami tujcev in razen protestov posledic doslej ni bilo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.