Oderuški krediti: 'Najbolj nizkotna oblika koristoljubja'

Več mesecev so kriminalisti skupaj s tržnimi in davčnimi inšpektorji preiskovali sumljive kredite in zastopništvo pri odškodninskih zahtevkih, da so lahko nato v sredo opravili zaključne aktivnosti preiskave – 17 hišnih preiskav. Kot je znano, so med preiskavami pridržali štiri osebe. Tri so že na prostosti, za eno osebo pa je sodnik odredil enomesečni pripor.

Mariborski kriminalisti so prepričani, da so štiri osebe storile kar 23 kaznivih dejanj oderuštva, pranja denarja, izneverjenja, goljufije in davčne zatajitve. Zato so zoper osumljence podali kazensko ovadbo.

Kriminalisti pravijo, da so ugotovili nepravilnosti, ki po mnenju predstavnikov vseh sodelujočih organov predstavljajo najbolj nizkotno obliko koristoljubja. Oderuške kredite so osumljenci namreč ponujali osebam, ki so imele slabo premoženjsko stanje. Največkrat so bili to upokojenci, ki so imeli nizke pokojnine, ali pa posamezniki, ki preprosto niso več zmogli plačevati življenjskih stroškov in so nujno potrebovali kredit. Z oderuškimi obrestmi so nato osumljenci zaslužili več kot 174.000 evrov.

Kriminalisti so odkrili tudi, da so osumljenci kot zastopniki pri vlaganju odškodninskih zahtevkov na različne zavarovalnice zavedli več kot 150 ljudi. Izkoristili so njihovo zaupanje, jim zaračunali neko storitev, ki ni bila nujna, ali pa je sploh niso opravili. S tem so zaslužili več kot 51.000 evrov.

Oglašujejo ugodno obrestno mero, ki je v resnici oderuška

Policisti pravijo, da je v zadnjem času spet vse več kaznivih dejanj, ki so povezana s posojanjem denarja. Pravijo, da je oderuštvo pogosto povezano z goljufijo, velikokrat pa tudi z izsiljevanjem in ustrahovanjem posojilojemalcev. Storilci stranke pritegnejo tako, da oglašujejo ugodne obrestne mere, a na koncu se po trditvah policistov izkaže, da so obrestne mere bistveno višje od zakonsko predpisanih, ali pa storilci zamolčijo druge visoke stroške posojila.

Stranke izbirajo med specifičnim krogom ljudi. Njihove tarče so namreč posamezniki, ki ne razumejo vsebine pogodb, in jih lahko z zapletenimi pogodbenimi določili zmedejo ali pa celo prepričajo, da podpišejo prazne obrazce.

Storilci pogosto uporabljajo prenos terjatev iz prvotnega posojilodajalca na druge za to posebej ustanovljene družbe, s čimer lahko zaračunavajo dodatne neupravičene obveznosti in zmedejo posojilojemalce.