Odkrili več kot 1500 'denarnih mul'

Kriminalne organizacije uporabljajo "denarne mule" - posrednike v transakcijah nelegalno pridobljenih sredstev, ki jim pomagajo pri prenosu denarja med bančnimi računi ali državami. S tem organizacije, ki se ukvarjajo tudi s preprodajo drog ali trgovino z ljudmi, operejo denar.

V akciji, imenovani Emma 4, je sodelovalo več kot 300 bank in 20 bančnih združenj, Zveza evropskih bank pa je danes začela kampanjo ozaveščanja o tej problematiki. To je bila že četrta usklajena preiskava v tako velikem obsegu. Poleg evropskih organov pregona so sodelovali tudi preiskovalci iz ZDA. V 837 preiskavah so prijavili 26.376 sumljivih transakcij, s tem pa preprečili za 36,1 milijarde evrov oškodovanja.

Europol sicer opozarja, da so posredniki pri pranju denarja pogosto nedolžne žrtve, ki nasedejo obljubi hitrega zaslužka. Žrtve so pogosteje tujci, brezposelni, študentje in ljudje v težkih finančnih situacijah. Čeprav se "denarne mule" ne zavedajo, da sodelujejo pri zločinu, so tudi oni storilci kaznivih dejanj in so lahko kazensko preganjani.

V preiskavi so še ugotovili, da kriminalci za privabljanje mul vse pogosteje uporabljajo družbena omrežja z oglaševanjem lažnih delovnih mest, ki naj bi prinašala hiter zaslužek.

Kot so sporočili z generalne policijske uprave, že več let aktivno sodelujejo z evropskimi organi pregona na področju boja proti organizirani kriminaliteti. V zadnjem obdobju so obravnavali povečano število denarnih mul - posameznikov, ki iz tujine na svoje transakcijske račune prejmejo nakazila denarnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Velikokrat gre za kazniva dejanja računalniške kriminalitete, kot so vdori v informacijske sisteme, ribarjenje (phishing) in različne oblike spletnih goljufij.

V času usklajene akcije je policija preiskovala več zadev, v katerih so bile v Sloveniji identificirane denarne mule. "Skupno smo obravnavali 33 zadev zaradi utemeljitve elementov kaznivih dejanj goljufije, poslovne goljufije, ponarejanja listin in pranja denarja. Preiskovali smo 32 denarnih mul, ki so na svoje račune neupravičeno prejele denarna sredstva, ki izvirajo iz kaznivih dejanj v skupni višini 2,8 milijona evrov," so navedli.

Policija je v sodelovanju z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja in slovenskimi bankami uspela začasno zaustaviti 970.000 evrov. V času preiskovanja sta bila prijeta dva storilca, izvedeni sta bili dve hišni preiskavi in dve osebni preiskavi, podanih je bilo 22 predlogov za mednarodno pravno pomoč.

Za denarne mule v Sloveniji je sicer značilno, da so to običajno tuji državljani, ki v Sloveniji odprejo bančne račune z namenom, da nanje prejmejo nakazila denarja, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Najpogosteje gre za kazniva dejanja goljufije, poslovne goljufije ali napada na informacijski sistem, ki so storjena v tujini, in pri katerih so oškodovanci tuje fizične ali pravne osebe.

Ob tem so izpostavili še obsežno in dlje časa trajajočo preiskavo v Sloveniji, v kateri sta bili prijeti dve denarni muli, državljana Srbije. V preiskavi so ugotovili, da so storilci s ciljem oškodovanja družb v ZDA opravljali telefonske in spletne goljufije tako, da so družbam iz ZDA lažno prikazovali nekatera dejstva in okoliščine ter jih zavedli, da so nakazali denar na račune v Sloveniji, ki so bili pod nadzorom denarnih mul. Skupno so izvedli več kot 60 transakcij, s katerimi so si storilci pridobili okrog 3,7 milijona evrov protipravne premoženjske koristi in na tak način oškodovali 10 ameriških podjetij.

Iz državnega tožilstva RS so sporočili še, da so se letos priključili evropski kampanji ozaveščanja o nevarnostih kriminalnih dejanj pranja denarja. "Največji pomen kampanje vidimo v ozaveščanju javnosti o tem, katere goljufije so povezane s pranjem denarja, na kaj moramo biti pozorni, kdo so najbolj ogrožene skupine ljudi in kako se zaščititi pred različnimi oblikami pranja denarja," so navedli.

Kot še ugotavljajo, je pojavnost kaznivih dejanj, povezanih s prenašanjem umazanega denarja, v Sloveniji zaenkrat razmeroma nizka. Kljub temu pravosodni sistem uspešno zaznava tudi tovrstna kazniva dejanja in jih preganja. Tako je v letošnjem letu Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani v navezi s policijo sodelovalo pri pomembni zadevi goljufije, povezane s pranjem denarja. Ta je dobila sodni epilog - obdolženi je bil obsojen na eno leto in dva meseca zaporne kazni, sodba pa je pravnomočna, so izpostavili.