Kriminalna združba za prevoznike uporabljala osebe z družbenega dna in odvisnike od drog

V torek je več kot 70 celjskih kriminalistov in policistov v zaključnih aktivnostih preiskave kriminalne združbe opravilo sedem hišnih preiskav. Kriminalna združba je delovala na širšem celjskem območju, preiskave pa so se nanašale na področje nezakonitih migracij.

Ovadili 10 oseb, eden od osumljenih kazniva dejanja izvajal celo med prestajanjem 'vikend zapora'

Vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave (PU) Celje Damijan Turk je potrdil, da so hišne preiskave potekale na območju Celja, Velenja in Žalca. Zaključili so preiskavo kaznivih dejanj, povezanih z nezakonitimi migracijami.

Zoper kriminalno združbo bodo podali kazensko ovadbo, skupno gre za 16 kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države ter kazensko ovadbo za dve kaznivi dejanji neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Policija po besedah Turka namreč sumi, da so osumljenci preprodajali tudi manjše količine heroina, kokaina in konoplje.

Pri tem so pridržali sedem oseb, doma z območja Celja in Velenja, starim od 22 do 37 let. Štirje ostajajo v policijskem pridržanju in jih bodo predvidoma jutri privedli k preiskovalnemu sodniku, tri pa so izpustili na prostost. Policija v tem primeru sicer obravnava deset oseb, zoper katere so podali kazenske ovadbe, tri izmed njih sumijo, da so delovali kot organizatorji. Vsi so državljani Slovenije, ki prihajajo s širšega območja PU Celje. Vsi naj bi bili stari znanci policije, v preteklosti so bili že obravnavani za različna kazniva dejanja. Eden od osumljenih je bil ob prijetju oborožen, pri sebi je imel pištolo z naboji, pripravljeno za uporabo. "Pri drugem pa je bilo strelno orožje najdeno ob hišni preiskavi, kar kaže na to, da je šlo za resno in nevarno kriminalno združbo," dodajajo celjski policisti. Eden od osumljenih organizatorjev pa je omenjena kazniva dejanja izvajal med prestajanjem zaporne kazni alternativnega zapora oziroma tako imenovanega vikend zapora.

Osumljenci so kot člani kriminalne združbe od konca lanskega leta do avgusta letos v sodelovanju z več neznanimi storilci z območja Slovenije ali tujine organizirali ter vodili del mednarodne kriminalne združbe, ki se je ukvarjala s prevažanjem nezakonitih migrantov na relaciji iz Hrvaške, preko Slovenije, v Italijo.

Za prevoznike uporabljali osebe z družbenega dna in celo odvisnike od drog

Skupno so na tej relaciji oziroma preko Slovenije prepeljali ali organizirali prevoze za kar 279 oseb, večinoma gre za državljane Iraka, Irana, Pakistana, Afganistana, pa tudi nekaj državljanov Indije in Kitajske, je še potrdil Turk: "Polovica od njih, 151 migrantov, je bila v okviru operacije identificirana ali prijeta na območju Slovenije in Hrvaške, v enem primeru pa tudi Italije."  V zvezi s tem so policisti zaradi sumov  kaznivih dejanj pri nas in v tujini v 13 primerih ločeno obravnavali 15 osumljencev.

Kriminalna združba je za prevoznike ilegalnih migrantov uporabljala predvsem osebe z družbenega dna, pogosto pa celo odvisnike od drog. Prevažali so jih v osebnih vozilih, v tovornih prostorih kombiniranih vozilih, v nekaterih primerih pa v najetih avtodomih. Pri prevozu čez mejo so uporabljali izvidnike, policija pa je ugotovila tudi, da nekateri prevozniki niso imeli veljavnega vozniškega dovoljenja, v enem primeru pa je bil prevoznik pod vplivom drog. V enem primeru so v avtodomu, ki je registriran za šest oseb, prevažali kar 24 migrantov.

Za prevoz migranta naj bi prejeli med 250 in 500 evri na osebo, praviloma pa je migrant za isto pot slovenskemu ali tujemu organizatorju plačal tudi 2000 ali celo 3000 evrov.

Tihotapci pogosto iz držav tretjega sveta, ki so že pridobili status v državah EU

Vodja oddelka za kriminalne združbe v Sektorju za organizirano kriminaliteto UKP GPU Uroš Lavrič pa je dejal, da slovenska policija v zadnjem obdobju opaža povečano problematiko na področju nezakonitih prehodov meje ter delovanja organiziranih kriminalnih združb pri nezakonitih migracijah na balkanski poti. "Opažamo, da so v Sloveniji pogosto kot sprovajalci prijeti državljani tretjih držav, ki so že pridobili status ali pa so v postopku pridobitve tega v državah EU," je dejal.

Pri tihotapljenju uporabljajo različne metode, tudi posebne 'predhodnice', ki preverjajo morebitno prisotnost policije na načrtovani poti prevoza.

Zaradi tega kriminalistična policija prilagaja svoje delovanje, uvaja tudi nekatere nove načine dela. Lavrič je pri tem izpostavil oblikovanje oziroma ustanavljanje delovnih skupin v posameznih policijskih upravah, ki so namenjene prav preiskovanju omenjenih kaznivih dejanj.

Lavrič je izpostavil tudi "brezkompromisno ravnanje tihotapcev", ki so ga policisti zaznali v preteklem obdobju - na primer nevarno vožnjo in predvsem veliko število migrantov v vozilih. S tem pa so ogrožali življenja prebežnikov. V zadnjem mesecu je policija tako zaznala šest primerov prijetih tihotapcev, ki so v kombiniranih vozilih prevažali vse od 31 pa do 47 nezakonitih migrantov.

Letos prijeli 273 tihotapcev ilegalnih migrantov, od katerih je bil za 223 odrejen pripor

Od januarja do junija letos policija beleži, v primerjavi z lanskim letom, za 45 odstotkov več kaznivih dejanj nezakonitih prehodov meje. Najbolj - za kar 317 odstotkov - se je ob tem povečalo število primerov tihotapljenja v okviru kriminalnih združb. Porast za 64 odstotkov policisti beležijo tudi v okviru tihotapljenja zaradi  premoženjske koristi.

Slovenska policija je v celotnem letu 2018 obravnavala 153 dogodkov, v katerih je bilo prijetih 218 sprovajalcev oziroma tihotapcev ljudi. Policija je letos (do 28. avgusta) obravnavala 192 primerov (lani v takem času 46), kar pomeni 152-odstotni porast v primerjavi s primerljivim obdobjem lani. V teh primerih je bilo tako prijetih 273 tihotapcev ljudi, od tega 246 tujcev in 27 slovenskih državljanov, s 1554 nezakonitimi migranti. Zoper 223 tihotapcev ljudi je bil odrejen pripor.

Ob tem najbolj izstopa PU Koper, kjer so obravnavali 76 tovrstnih dogodkov, v katerih je bilo prijetih 108 tihotapcev ljudi, med njimi 102 tujca. Pripor so odredili zoper 86 oseb, je še navedel Lavrič. Sledi PU Novo mesto, ki je obravnavala 41 dogodkov, v katerih je bilo prijetih 55 tihotapcev ljudi (50 tujcev in pet slovenskih državljanov), pri čemer je bil zoper 46 oseb odrejen pripor. PU Ljubljana je obravnavala 32 tovrstnih dogodkov, v katerih je bilo prijetih 47 tihotapcev  ljudi (40 tujcev in sedem slovenskih državljanov), pri čemer je bil zoper 36 oseb odrejen pripor.

Letos 9256 ilegalnih prehodov meje, na pomoč policistom prihaja še več pripadnikov Slovenske vojske

Višji policijski inšpektor iz Sektorja mejne policije UUP GPU Marjan Štubljar pa je poudaril, da je policija letos obravnavala 9256 ilegalnih prehodov meje, število pa se je tako v primerjavi z istim obdobjem lani povečalo za 62,4 odstotka, ko so obravnavali 5700 ilegalnih prehodov. "Vendar pa smo na podlagi sporazuma o vračanju nezakonito prebivajočih oseb hrvaškim varnostnim organom uspešno vrnili 6223 oseb," je dejal. Lani so jih v istem obdobju 2307. Najpogosteje državno mejo ilegalno prestopijo državljani Pakistana, Alžirije in Afganistana.

Letos so v istem obdobju sprejeli 3255 izraženih namer podaje prošnje za
mednarodno zaščito, lani 3151. "Policija se skladno s svojimi zmožnostmi trudi in  izvaja vse z zakonom predvidene ukrepe, da bi omejila in preprečila nedovoljene  migracije," še dodaja. Policija ilegalnim migrantom zagotavlja pravico do  mednarodne zaščite, ugotavlja pa zlorabe postopkov kot utečene prakse tihotapcev oseb.

Nova oprema in kadrovska okrepitev še dodatno pomagata policistom pri delu
na državni meji

Med ukrepu policije je izpostavil kadrovsko pomoč, ki jo na bolj obremenjena območja pošiljajo iz drugih policijskih enot in uprav, skupaj s konjeniki, vodniki službenih psov in pomožnimi policisti. Prav tako poteka razpis za okoli 100 novih nadzornikov državne meje. 

"Pri skupnem patruljiranju in varovanju državne meje nam pomagajo pripadniki  Slovenske vojske. Prihodnji teden bomo v varovanje državne meje vključili še dodatno 15 pripadnikov Slovenske vojske, po 23. septembru pa še 20 vojakov," pojasnjuje Štubljar.

Pri tem policija uporablja vso razpoložljivo opremo, kot so helikopterji (tako policijski kot vojaški), termovizije in droni. V postopku je tudi nabava dodatnih 25 brezpilotnih letal, ki so se v uporabi izkazali za zelo učinkovite, poudarja Štubljar in še dodaja, da se policisti že usposabljajo za njihovo uporabo. Uporabljajo tudi videonadzorne sisteme, med drugim sta bila vzpostavljena nova videonadzorna centra na PU Novo mesto in na PU Koper, in kamere. Pri tem so kupili 60 novih kamer, ki jih bodo postavili na območja, kjer s tehničnimi sredstvi učinkoviteje nadzirajo in varujejo državno mejo, načrtujejo pa še 130 dodatnih kamer. Trenutno preizkušajo tudi kamere za snemanje podvozja vlakov in tovornih vozil, predvsem ob dejstvu, da beležijo primere, ko se prebežniki skušajo mejni kontroli izogniti skriti v podvozjih vlakov in tovornih vozil.

V veliko pomoč pri usmerjanju nezakonitih migracij so policistom tudi začasne tehnične ovire, ki nezakonite migracije usmerjajo na pričakovana mesta prehoda, kjer jih lažje zaznavajo in prijemajo, v nadaljevanju pa nato izvedejo zakonske postopke z migranti. Policija pri nadzoru po besedah Štubljara še posebno pozornost namenja tistim mestom na državni meji, kjer so zapornice na prehodnih mestih, ki so sicer namenjene lokalnim upravičencem zaradi izvajanja kmetijske dejavnosti. V posameznih primerih so namreč ugotavljali tudi odprte zapornice in poškodovane ključavnice, za kar sicer ne sumijo migrantov, vendar pripominjajo, da je meja na teh mestih kljub temu nadzirana. Posebno pozornost pa namenjajo tudi mestom, kjer so vrata v začasnih tehničnih ovirah (na primer za prehod divjadi). Policisti ugotavljajo tudi, da so tihotapske poti tudi na drugih območjih in ne na krajih, kjer so ta prehodna mesta oziroma prehodi.

"Izmenjava ključnih informacij v okviru mednarodnega policijskega sodelovanja in s policijskimi atašeji je velikega pomena. Poudarjamo tudi zelo dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo, ki policijo sprotno obvešča o vseh sumljivih osebah in vozilih. Pri tem izpostavljamo, da ni nikakršne potrebe za samoorganiziranje občanov, vaške straže in podobno, saj slovenska policija varuje državno mejo in nadzira območje. Še več, policija nasprotuje in obsoja ustanavljanje tako imenovanih vaških straž ali vard z namenom prevzemanja nalog državnih organov," še pravi višji policijski inšpektor. Kot še dodaja, dodo policisti vsako nezakonito ravnanje kot tako tudi obravnavali. "Poudarjamo, da policija skrbno spremlja tovrstno problematiko in bo v vsakem takem primeru ukrepala v primeru obstoja kaznivih ravnanj."

Policija izvaja vrsto ukrepov za preprečevanje ilegalnih migracij in jih bo skladno s pripravljenimi načrti v prihodnje po potrebi tudi stopnjevala, še izpostavlja Štubljar.

Sodelovanje lokalne skupnosti s policijo je ključnega pomena pri odkrivanju
ilegalnih migracij

"Letos smo na območju PU Celje zaradi nedovoljenega prehoda čez državno mejo obravnavali 204, lani v enakem obdobju pa 57 oseb. Povečanje smo zabeležili predvsem v zadnjih treh mesecih, ko smo obravnavali 173
nedovoljenih prehodov državne meje," pa je na novinarski konferenci razložil policijski inšpektor Vlado Koražija.

Po njegovih besedah so v največ primerih nedovoljeno vstopili državljani Afganistana (55), Iraka (41), Sirije (15), Pakistana (14), Bangladeša (14), Kosova (10) in Kitajske (10). Najbolj obremenjeno je območje Policijske postaje Rogaška Slatina.

"V tem obdobju smo obravnavali tudi 37 tujcev, lani v enakem obdobju 25, ki so mejo prestopili skriti v tovornih vozilih. Največ, 24, je bilo državljanov Afganistana. Na samih mejnih prehodih smo pri skupni mejni kontroli, pri poskusu vstopa v Slovenijo odkrili še 12 državljanov Afganistana, ki so bili prav tako skriti v tovornih vozilih. Postopke z njimi so prevzeli hrvaški varnostni organi," še pravi policijski inšpektor.

Na mejnih prehodih so po njegovih besedah letos zavrnili vstop 51 osebam (lani v enakem obdobju 30), ki niso izpolnjevali pogojev za vstop, večina jih je državljanov Srbije ter Bosne in Hercegovine.

Hrvaškim varnostnim organom so letos vrnili 137 tujcev - 38 državljanov Iraka, 29 državljanov Afganistana, 14 državljanov Pakistana in ostale.

Za mednarodno zaščito je zaprosilo 84 oseb, ki so nedovoljeno vstopile v Slovenijo, in sicer devet državljanov Afganistana, 14 državljanov Iraka, osem državljanov Alžirije in ostali. Lani je za mednarodno zaščito zaprosilo 63 oseb.

"Na območju PU Celje je državna meja zavarovana z začasnimi tehničnimi ovirami, ki so postavljene ob mejni reki Sotli. Policisti izvajamo nadzor državne meje skupaj s pomožnimi policisti in ob pomoči pripadnikov slovenske vojske. Prav tako na mejnem območju izvajamo skupne mešane patrulje s policisti iz Hrvaške. Za varovanje državne meje uporabljamo vsa razpoložljiva tehnična sredstva, kot so termovizije, nočnogledi, observacije s helikopterji in podobno," pravi Koražija, ki še dodaja, da so nekaj ilegalnih prebežnikov prijeli tudi po zaslugi občanov, ki so jih
poklicali in obvestili, da so jih opazili, za kar se jim zahvaljujejo.