Kot so sporočili iz Policijske uprave Ljubljana, policija vsako leto ob prihajajočih božično-novoletnih praznikih obravnava nekaj premoženjskih kaznivih dejanj. Storilci namreč za izvrševanje kaznivih dejanj izkoriščajo različne okoliščine, na katere moramo biti še posebej pozorni, zato poskrbite za svojo varnost in varnost svojega premoženja.
Kot opozarjajo, so odlične priložnosti za tatove gneča v nakupovalnih središčih, ko imajo ljudje pri sebi tudi večje količine gotovine. Priložnosti za tatvine so tudi zbiranja na različnih prireditvah na prostem, ko ljudje niso pozorni na svoje predmete. Ali pa denimo daljša odsotnost z doma, saj v prazničnem času pogosteje odpotujemo ali obiskujemo sorodnike in prijatelje.
Kako poskrbeti za varnost?
Kot poudarjajo, lahko vsak posameznik s preventivnim in samozaščitnim obnašanjem stori največ za svojo varnost ali varnost svojega premoženja.
Pazite na svoje stvari:
Na javnih zbiranjih na prostem, v javnih prevoznih sredstvih, na sejmih, zabavah ali drugih krajih, kjer je veliko ljudi, pazite na osebne predmete in jih ne puščate na vidnih mestih brez nadzora.
Telefone in denarnice shranite v notranjih žepih jaken, ki naj bodo zapete. Tudi torbice, v katerih so telefon, denarnica in drugi predmeti, naj bodo vedno zaprte. Tako bodo žeparji težje izvršili tatvino.
Med obiski lokalov, trgovin in na ulici ne razkazujte denarja.
Zaščita pred žeparji
Stanje na tem področju še zdaleč ni problematično, mirijo na policiji, saj "Slovenija ni žeparski raj in tudi v svetovnem merilu velja za varno državo, kljub temu pa bodo z množičnim obiskom turistov v Sloveniji ali slovenskih turistov na tujem, aktualna tudi ta kazniva dejanja."
Za žeparjenje so najbolj kritična mesta, kjer se zadržujejo večje skupine turistov, oziroma kjer je gneča in čas, ko si ti ogledujejo znamenitosti, se fotografirajo, pa tudi trgovine, gostinski lokali itd.
V preteklosti so te oblike kaznivih dejanj izvrševali posamezniki. Žeparili so predvsem v gneči na vlakih, avtobusih in večjih javnih prireditvah. Danes pa se ta kazniva dejanja večinoma izvršujejo v skupinah, organizirano in z razdeljenimi vlogami storilcev. Običajno sodelujejo dva do trije storilci.
Lahko jih je tudi več. Eden opazuje, drugi prekrije napaden predmet (npr. nahrbtnik), tretji izvrši tatvino, četrti pa takoj prevzame odtujene predmete. Predvsem so to denarnice, aktualen pa je denar. Žeparsko tatvino lahko izvrši tudi že en sam storilec in ni nujno, da jih je več.
Ko storilci iz denarnice izmaknejo gotovino, denarnico običajno odvržejo, bodisi v reko, koš ali grmovje. V več primerih se ti predmeti po tatvini najdejo, v denarnici manjka samo denar. Storilci pri žeparjenju delujejo zelo neopazno in neslišno, zato žrtev pogosto sploh ne ve, da je bilo izvršeno kaznivo dejanje in velikokrat mislijo, da so predmet nekje izgubili. Žrtev kontakta storilca dejansko ne zazna. Zato lahko prihaja tudi do primerov, ko dejanja niso prijavljena policiji.
V zaznanih primerih so bile v teh kaznivih dejanjih kot storilke identificirane predvsem ženske, ki so se pomešale v skupine turistov pri ogledu turističnih znamenitosti, v trgovinah ali gostinskih lokalih. Aktualne so lokacije na prostem in v notranjih prostorih, ki so javno dostopne in omogočajo hiter pobeg ter določeno mero prikritega delovanja.
Žeparji se običajno pojavljajo tam, kjer je gneča:
– Izkoriščajo efekt presenečenja. Ne uporabljajo sile ali grožnje.
– Oškodovancem se priključijo v gibanju ali v mirovanju in zelo
neopazno, največkrat od zadaj.
– Dajejo prepričljiv videz, kot da so dejansko del skupine in se nekaj
časa zadržujejo v skupini.
– Uporabljajo različne priročne stvari za hkratno zakrivanje svojega
početja in predmetov, iz katerih potem kradejo. Uporabljajo npr.
dežnike, zemljevide, rute in to razgrnejo nad nahrbtnik ali kakšno
drugo stvar, da njihove roke niso vidne ter izvršijo tatvino.
– Največkrat kradejo iz torbic (ženskih, opasnih), nahrbtnikov in
zunanjih žepov. Dejanje izvršijo tako, da zelo »nežno« sežejo vanje.
– Redko kradejo, ko je žrtev v mirovanju. Običajno žeparsko tatvino
izvršijo, ko se žrtev giblje, ker ta tako manj čuti dotikanje njenih
stvari. Žrtev kontakta storilca ne zazna.
– Sproti spreminjajo svoj izgled z menjavo oblačil in v kratkem času
lahko izvršijo več tatvin.
Tovrstne tatvine je mogoče preprečiti že z določenimi samozaščitnimi ukrepi, med njimi gre za:
– ustrezno pozornost na svojo lastnino,
– denar naj se nosi v notranjih žepih ali v denarnicah okolici vrati in
pod oblačili,
– pri prenosu več denarja, naj bo ta shranjen na več različnih mestih
(npr. del v denarnici, del v žepu itd.)
– v nahrbtnikih naj ne bo vrednih stvari, pri gibanju v skupini pa naj
se zaprt nosi spredaj,
– bančne kartice in PIN številke naj ne bodo shranjene skupaj,
– opasne torbice naj bodo ves čas pod nazorom,
– v torbah preko rame ali v nahrbtnikih naj ne bo gotovine, dokumentov
itd.
– pozornost na ljudi, ki niso ciljne skupine.
Ne postanite žrtev roparja
V večernem in nočnem času se izogibajte temačnim in praznim ulicam, kjer bi lahko postali žrtve drznih tatvin in ropov. Če postanete žrtev ropa, se ne spuščajte v konflikt z napadalcem, saj so storilci pogosto agresivni in bodo uporabili silo za izvršitev oziroma dokončanje dejanja. Glasno kričanje "na pomoč" bo pritegnilo pozornost bližnjih stanovalcev in drugih ljudi, kar lahko pripomore k prijetju storilca.
Zaradi večje uporabe bankomatov v času praznikov je tudi večja nevarnost zlorab negotovinskih plačilnih sredstev. Ena izmed njih je namestitev skimming naprav ali pasti za denar (cashtrapping) na bankomatih. Svetujemo, da pri uporabi plačilnih kartic na bančnih avtomatih upoštevate osnovna pravila za varno poslovanje s karticami.
Pred uporabo bankomata je dobro, da:
– ste pozorni na sumljive osebe v bližini,
– pregledate bankomat, preden ga uporabite,
– prekrijete vtipkano PIN številko,
– uporabljate SMS obveščanje o opravljenih transakcijah.
– Celoten dvig gotovine opravite pazljivo in nemudoma pospravite gotovino.
Previdni pa bodite tudi pri plačevanju z gotovino, še opozarjajo.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.