Pri tihotapljenju migrantov sodelovala tudi varnostnika v azilnem domu

Vodja oddelka za organizirano kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana Stojan Belšak je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da so v sredo opravili zaključna dejanja več kot eno leto trajajoče operativne akcije zoper organizatorje ilegalnih migracij, torej zoper osebe, ki so tujce nelegalno spravljale čez državno mejo proti plačilu. Kazniva dejanja so izvajali v organizirani mednarodni kriminalni združbi, zato so zoper njih podali kazenske ovadbe za kvalificirano kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena kazen tudi do 15 let. Kazensko ovadbo so podali zoper 12 osumljencev, hišne preiskave pa so v sredo izvajali pri sedmih osumljencih, za katere je bilo odrejeno sodno pridržanje.

V preiskavah so pridobili določeno dokazno dokumentacijo, ki jim bo pomagala pri pisanju kazenske ovadbe. V nadaljevanju pa bodo podali še poročilo v zvezi z zasegom prepovedane droge, ki so jo našli v eni izmed preiskav.

Kriminalisti so omenjeno obširno operacijo začeli junija 2019, ko so opazili, da se v azilnem domu, kjer so nastanjeni prosilci za azil, zbirajo osebe, ki organizirajo odhode teh prosilcev za azil oziroma mednarodno zaščito v tujini. Varnostniki v azilnem domu so policiste opozorili, da pri akcijah sodelujejo tudi nekateri zaposleni oziroma dva člana varnostne službe, s katero ima azilni dom sklenjeno pogodbo za varovanje. To je bil še dodaten vzrok, da so takoj začeli zbirati obvestila in pristopili k akciji.

Policisti so s tožilstvom utemeljili razloge za uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, ki so jih od meseca julija do prejšnje srede tudi učinkovito izvajali. Zbrali so dokaze za 26 kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja državne meje ali ozemlja, kazenske ovadbe pa so podali zoper 12 oseb. Preiskava je bila zelo otežena zaradi jezikovnih ovir, ker so težko dobili prevajalce, ki so jim pomagali razvozlati prikrite preiskovalne ukrepe, pa tudi zaradi epidemioloških razmer, ki otežujejo delo policije. 

V času preiskave, od junija 2019 do novembra 2020, so se spremenili tudi določeni taktični načini izvajanja kaznivega dejanja. Storilci se prilagodijo in uporabljajo nove načine ilegalnega prehajanja, zato so zelo redke dobili v fazi prehoda meje s Hrvaško in proti Ljubljani v smeri azilnega doma. Več so jih dobili po odhodu iz azilnega doma proti Italiji, Franciji in Nemčiji, od koder je delovalo glavnih pet osumljencev. Vseh pet glavnih osumljencev je tujih državljanov, ki so imeli status prosilca za azil v Sloveniji, ta status pa so zlorabili. Prihajajo iz Irana, Mjanmara in trije iz Pakistana. Ostali storilci so bili tudi slovenski državljani, ki so nudili prevoze in logistična kazniva dejanja.

V času preiskave so policisti sodelovali s tujimi varnostnimi organi, pa tudi z novogoriškimi in koprskimi kolegi, ki so jim nudili pomoč predvsem pri zagotavljanju stikov z italijanskimi varnostnimi organi, saj je bila Italija ciljna država.

V fazi preiskave so ugotovili, da so storilci ilegalne prehode državne meje omogočili najmanj 108 tujcem, ki so bili v Sloveniji ilegalno, a so bili nato legalno nastanjeni v azilni dom, Slovenijo pa so nato ilegalno zapustili. Storilci so si pridobili tudi več deset tisoč evrov protipravne premoženjske koristi. Pot za enega migranta od azilnega doma proti Italiji je stala do 500 evrov, tujce pa so uspeli spraviti iz azilnega doma – nekatere že v treh dneh po prihodu v azilni dom, nekatere pa po treh mesecih. To je bilo odvisno od tega, ali so imeli denar za plačilo poti. Šlo je za sofisticiran način prenosa denarja preko WesternUniona in preko potrjevanja sodelavcu kriminalne službe v Italiji ali BiH, od koder so prihajala plačila, ki so bila izvedena v tujini in potrjena v Ljubljani – šele takrat so spravili tujce do slovensko-italijanske meje. 

Kazenske ovadbe so podali za 12 oseb, sedem jih je v sodnem pridržanju, ugotovitev o kaznivem dejanju v zvezi s prepovedanimi drogami pa bo podana, ko dobijo rezultate iz forenzičnega laboratorija.