V Sloveniji so prometni policisti lansko leto začasno zasegli 829 vozil, največ na območju Policijske uprave Ljubljana. Najpogosteje so zasegli vozila, ki niso bila veljavno registrirana ali pa so bila poškodovana. Kršitelji so najpogosteje vozili brez veljavnega vozniškega dovoljenja ali pod vplivom alkohola.
Po podatkih Generalne policijske uprave so lani na območju PU Ljubljana zasegli 197 vozil, sledi pa območje PU Celje, kjer je bilo zaseženih vozil 161. Najmanj, šest, so jih zasegli na območju PU Postojna. V primerjavi z letom 2008 so lani zasegli kar 609 vozil več. Novela zakona o varnosti cestnega prometa, ki v členu 238.a kot najstrožji ukrep predvideva zaseg vozila, je namreč v veljavo stopila 30. aprila 2008.
Zakon o varnosti v cestnem prometu določa, da se ukrep začasnega zasega motornega vozila izvede, kadar kršitelj stori hujši prekršek. Za takega se šteje prekršek, za katerega je predpisana globa najmanj 250 evrov in kazenske točke ali prepoved vožnje motornega vozila.
Poleg tega morajo obstajati dodatni razlogi, ki upravičujejo zaseg vozila, in sicer, če je bil kršitelj v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi, visoke prekoračitve hitrosti (v naselju več kot 30 km/h, zunaj naselja več kot 40 km/h, na avtocestah oz. cestah, rezerviranih za motorni promet, pa več kot 50 km/h)), odklonitve testa alkoholiziranosti ali strokovnega pregleda ali zaradi neveljavnega vozniškega dovoljenja.
Ukrep zasega vozila se nanaša na voznika in ga policist izvede ne glede na lastništvo vozila. Ta pogosto tudi niso tehnično brezhibna in tako nevarna vozniku in drugim udeležencem v prometu.
Zaseženo vozilo policisti predajo pristojnemu sodišču, kamor zoper kršitelja podajo še obdolžilni predlog. Sodišče nato odloči o sankcijah in določi, ali se vozilo uniči, predela, v nekaterih primerih celo proda, lahko pa ga vrne vozniku. Vsi stroški, ki nastanejo, se štejejo v stroške postopka, ki jih navadno plača kršitelj. V nekaterih primerih pa se lahko krijejo iz proračuna.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.