'Potopila' izolsko ladjedelnico?

Eden od ovadenih, doma z Obale, naj bi gospodarski družbi s storitvijo kaznivih dejanj povzročil škodo v višini 235.555 evrov, drugi, doma s širšega območja Ljubljane, pa naj bi državni proračun oškodoval za 110.893 evrov, so sporočili s policijske uprave Koper. Po neuradnih podatkih gre za nekdanjega in sedanjega direktorja izolske ladjedelnice - Dimitrija Živca in Andreja Jeločnika.

Moška so ovadili zaradi zlorabe položaja ali pravic, ponareditve ali uničenja poslovnih listin ter zaradi zatajitve finančnih obveznosti. Kazniva dejanja naj bi bila storjena v letih od 2001 do 2005.

Kriminalisti so ugotovili, da so vodilni v eni izmed gospodarskih družb z Obale prenašali dejavnosti te družbe na hčerinske oziroma povezane družbe, katerih direktorji so bili bivši oziroma tedanji člani nadzornega sveta, člani uprave ali pa celo sam predsednik uprave matične družbe. Hčerinske družbe so večino svojih osnovnih sredstev, ki so bila pogoj za obratovanje osnovne dejavnosti, in nepremičnin pridobile od matične družbe. In sicer pod pogoji, pod katerimi se neodvisna podjetja na trgu nikoli ne bi strinjala, navajajo obalni policisti.

Izstavljala fiktivne račune

Z izstavljanjem fiktivnih računov so se na strani povezanih družb ustvarjale umetne terjatve, ki so bile v večini skompenzirane z obveznostmi povezanih družb do matične družbe iz naslova nakupa premičnin oz. nepremičnin. Tako so vodilni v gospodarski družbi na povezane družbe prenesli premoženje družbe, vključno z nepremičninami in premičninami, nekaterimi zaposlenimi ter prenosom same dejavnosti. Ob nespremenjeni višini obstoječih obveznosti iz naslova kreditov bo bank za nakup nepremičnin, ki so bile kasneje odtujene povezanim družbam, so se zmanjšali obseg dela in posledično prihodki družbe, ves to pa na škodo zaposlenih in prisilnega zmanjševanja delovnih mest.

Družbo pahnila v prisilno poravnavo

Zaradi finančnega izčrpavanja matične družbe se je družba znašla v brezizhodni finančni situaciji. Tudi s sprejemom popolnoma nerealnega načrta finančne reorganizacije v okviru prisilne poravnave družba ni dosegla obetajočih rezultatov, ampak je to pripeljalo do odprodaje še preostalega premoženja družbe tretji osebi, iz kupnine pa se je precejšen delež sredstev porabil za poravnavo upnikov v postopku prisilne poravnave, tako, da je družba ostala brez osnovnih pogojev za opravljanje svoje dejavnosti.