Preko 500 ton sadre odložili pod pretvezo, da gre za apno

Omenjeni primer je obsežna kriminalistična preiskava, v kateri so sodelovali tudi okoljski in kmetijski inšpektorji ter druge pristojne službe. Kriminalisti in policisti so z dosedanjimi dokazi ugotovili, da so osumljenci odlagali sodro vsaj od konca leta 2021 in v začetku 2022, in sicer izključno na kmetijska zemljišča v lasti kmetov. "Preko 500 ton sadre so odložili pod pretvezo, da gre za apno za apnenje oziroma ph nevtralizacijo tal," so pojasnili na Policijski upravi (PU) Celje.

Kriminalisti so na podlagi poročil pristojnih služb, ki so opravile preizkus vzorcev navedene snovi, dobili potrdilo, da je snov kalcijev sulfat, katerega bistvena značilnost je prekomerna vsebnost svinca – tudi 40-krat večja, kot je to dovoljeno oziroma je zanj predpisana mejna vrednost za vnos v tla kot hranilo rastlinam.

Po besedah predstavnikov PU Celje so osumljeni z navedenimi dejanji ogrozili življenje vsaj ene ali več oseb in živali oziroma povzročili resno nevarnost, da bi se hudo telesno poškodovali. Ob tem so povzročili dejansko škodo naravi, saj so z odlaganjem sadre omogočili, da težke kovine preidejo v zemljo ali podtalnico, od tam pa tudi v prehransko verigo, kar predstavlja veliko tveganje za zdravje ljudi.

"Po preučitvi zasežene dokumentacije, analizi pridobljenih dokazov in po prejemu vseh opravljenih analiz oziroma poročil o preskusu vzorčenih snovi, bomo na pristojno Državno tožilstvo v Slovenj Gradcu zoper osumljene poslali kazensko ovadbo," so sporočili s PU Celje.

Za kaznivo dejanje obremenjevanje in uničevanja okolja je predvidena zaporna kazen od enega do osmih let oziroma do dvanajstih let, če bi imelo to dejanje za posledico smrt ene ali več oseb, so še pojasnili na PU Celje.

Okoljski inšpektorat naložil odstranitve kupov, a do zdaj še ni prejel potrdil, da so kmetje to storili

Da so koroški kmetje po svojih njivah in travnikih v veri, da gre za apno, raztrosili belo snov, za katero se je pozneje izkazalo, da je industrijska sadra, je prvi poročal časnik Večer konec marca letos. Snov so nekateri kmetje raztrosili po njivah in travnikih, nekateri pa so jo ob razkritju afere še imeli na kupu na svojih zemljiščih. Tem je okoljski inšpektorat naložil odstranitev kupov.

Z inšpektorata za okolje in prostor so danes za STA pojasnili, da s strani zavezancev še niso prejeli obvestil, da so izvršili odločbe in torej odstranili kupe. Odločbe je sicer inšpektorat vročil šestim lastnikom zemljišč, kjer so bili kupi sadre, in zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti tudi Steklarni Rogaška. "Pritožilo se je pet inšpekcijskih zavezancev," so danes pojasnili na inšpektoratu in navedli še, da se pritožbe rešujejo prednostno na organu druge stopnje in da vložene pritožbe ne zadržijo izvršitve odločbe.

Prijave tudi iz vzhoda Slovenije

Na vprašanje, ali so še kje drugje odkrili podobne primere kot na Koroškem, pa so z inšpektorata odgovorili, da so zaradi medijskih objav glede odložene sadre prejeli tudi nekaj prijav glede odložene bele snovi, ki so se nanašale na vzhodni del Slovenije. Podrobnosti v zvezi s tem pa še niso pojasnili.

Ker okoljski kriminal postaja vse bolj premišljen, je po poročanju Radia Slovenija Generalna policijska uprava (GPU) že napovedala posebno ekipo šestih kriminalistov, ki bo prevzela preiskovanje najbolj zapletenih primerov.

Kot je povedal vodja oddelka za premoženjsko kriminaliteto v upravi kriminalistične policije na GPU Benjamin Franca, bo nova delovna skupina v okviru GPU prevzela preiskavo večjih, odmevnejših, zahtevnejših primerov na terenu ali pa bodo kriminalisti direktno preiskovali s posameznimi policijskimi upravami in nudili pomoč pri obsežnejših preiskavah.

Njihova naloga bo tudi koordinacija preiskovanja ostalih okoljskih kaznivih dejanj, pripravljali bodo tudi usposabljanja za policiste ter izboljšali sposobnost policije na področju odkrivanja kaznivih dejanj. Še izboljšali naj bi sodelovanje z inšpektorji, državnim tožilstvom, finančno upravo in nevladnimi organizacijami, je še poročal Radio Slovenija.