'Pihati' bodo dali vsakemu, ki bo pripeljal mimo

Zloraba alkohola je bila do 15. oktobra letos kriva za 1.104 prometne nesreče, 546 telesnih poškodb in 25 smrtnih žrtev, so sporočili iz Agencije za varnost prometa (AVP), ki v sodelovanju s Policijo in nevladnimi organizacijami koordinira akcijo.

V prvih petih mesecih letošnjega leta je zaradi vinjenih povzročiteljev umrlo sedem ljudi, v naslednjih štirih mesecih in pol pa kar 18. Povprečna stopnja med vsemi alkoholiziranimi povzročitelji prometnih nesreč letos zanaša 1,42 promila, lani pa je znašala 1,40 promila. Vsi povzročitelji smrtnih prometnih nesreč so bili moški, izstopajo povzročitelji v starostni skupini od 25 do 34 let in od 45 do 54 let, vozniki osebnih avtomobilov in motornih koles.  

Med vzroki za nastanek smrtnih prometnih nesreč pri alkoholiziranih povzročiteljih prevladujeta neprilagojena hitrost, zaradi katere je umrlo 13 ljudi, in nepravilna stran oz. smer vožnje, ki je vzela devet življenj. Ta dva vzroka so ugotovili pri kar 88 odstotkih vseh smrtnih žrtev (22 umrlih) prometnih nesreč zaradi alkoholiziranega povzročitelja, pravijo na AVP in skupaj s Policijo znova opozarjajo, da se alkohol in udeležba v prometu povsem izključujeta, neodgovorno in nepremišljeno vedenje zaradi pitja alkohola pa prinaša težke posledice: "Alkohol ni 'kriv' za prometno nesrečo. Odgovoren je človek, ki alkoholiziran sede za volan in nesrečo povzroči," poudarjajo.

Neslavni "rekorder" s 3,14 promila

Skoraj tretjina vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom je imela več kot 30 let vozniškega staža. Najmlajši alkoholizirani povzročitelj smrtne prometne nesreče je imel 15, najstarejši pa 80 let.  Med vsemi povzročitelji smrtnih prometnih nesreč, ki so vozili pod vplivom alkohola, je bila povprečna stopnja alkoholiziranosti 1,36 promila. Neslavni "rekorder" med njimi je imel 3,14 promila, šlo je za 57-letnega voznika osebnega avtomobila.  

Zaradi alkoholiziranih povzročiteljev so se letos do 15. oktobra zgodile 1.104 prometne nesreče oz. pet odstotkov manj kot v lanskem primerjalnem obdobju. Število prometnih nesreč s telesno poškodbo in smrtjo je enako lanskemu in znaša 456. Skupaj je v prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, do sredine oktobra umrlo 25 udeležencev oz. štirje odstotki manj kot v enakem obdobju lani. Hudo telesno poškodovanih je bilo 84 udeležencev (–22 %), lažje telesno poškodovanih pa je bilo 462 udeležencev –11 %). Izračun na podlagi podatkov iz let 2019 in 2020 kaže, da vsako dvanajsto prometno nesrečo in vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročijo alkoholizirani udeleženci v prometu.  

Agencija je podrobneje primerjala podatke o prometnih nesrečah, povzročenih zaradi alkohola v 12 statističnih regijah, na katere je razdeljena Slovenija. Po številu prometnih nesreč, povezanih z alkoholom, negativno izstopajo posavska regija, jugovzhodna Slovenija ter obalno-kraška in savinjska statistična regija. Po številu umrlih v prometnih nesrečah, povezanih z alkoholom, izstopata podravska in osrednjeslovenska statistična regija. Statistično najnižje število prometnih nesreč so zabeležili v koroški statistični regiji.  

Povzročitelji pod vplivom drog in drugih psihoaktivnih snovi so povzročili 54 prometnih nesreč (lani 52). Povzročili so sedem smrtnih prometnih nesreč, enako kot lani. Zaradi prepovedanih drog je bilo odrejenih 1.057 (lani 1.359) strokovnih pregledov za droge, pri čemer je bilo 161 udeležencev (lani 220) pozitivnih.