Rešilni jok

Igor.gojcic: "Potem ti pride pameten 'specialec' in kovček ali torbo uniči s topom iz navadne vode. Kaj se je zgodilo s sodobnimi računalniškimi napravami v obliki skenerjev, ne bi mogel reči, se mi zdi, da imajo še vedno raje primitivne pristope." "Najprej uniči potem preverjaj. Odkod je znana ta logika, aha, najprej streljaj potem sprašuj." Ta otrok se še sploh ne zaveda kakšno srečo ima, da so JO POSLUŠALI, in niso policajci ravnali na pamet po pravilih. Upam, da ji bo ta sreča naklonjena še naprej. Zaradi takih primitivnih pristopov ne maram policijskega reševanja problemov NA PAMET, SLEPO PO PRAVILIH, ker policaji še vedno mislijo, da jim ni treba odgovarjati za njihove napake, za povrh jih zagovarjajo še z zakonom, kot zakonite. Absurdno vam rečem, policaji ne bi smeli opravljati svojega dela v prepričanju, da jih varuje zakon, da bo sodišče popravljajo njihove napake, češ se bo že sodišče odločilo kako in kaj je res, in kaj ni. Žal zadeve niso tako enostavne. Ta otrok ima res srečo. Kdo ve kaj bi se zgodilo in kaj bi to pomenilo za navzoče policiste, če otroka ne bi poslušali. Kako bi ta katastrofalna (neumna) napaka odjeknila v svetu? Marsikje bi postavila delo in postopke (ki so marsikje, zelo očitno, tenološko zaostale) policije pod vprašaj. Kdo ve kakšna kazen, če sploh (rutinski zakonit postopek), bi doletela te policaje, če bi rutinski postopek ušel iz nadzora, če bi šel predaleč. Problem rutine, rutinskih postopkov, je ta, da zlahka gredo predaleč, čez mejo. Hvala Bogu, da se sreča včasih le obrne v pravo smer in poda roko tistim, ki jo resnično potrebujejo.

Upajmo, da pride dojenčica v prave materinske roke, saj je prava mati najbrž ne išče.