Škoda je neprecenljiva

Škoda, ki je v nedeljskem požaru nastala na kulturnem spomeniku dvorec Smlednik, ki stoji okrog 15 km severozahodno od Ljubljane, je neprecenljiva. To so ugotovili strokovnjaki za stenske poslikave, leseno opremo, arhitekturo in dokumentacijo, ki so si danes ogledali prizorišče. Kot je sporočila Mateja Kavčič iz Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (RC ZVKDS), je "v tem trenutku težko natančno oceniti finančno škodo, vsekakor pa so izničena sredstva, ki so bila vložena v konservatorsko restavratorska dela zadnjih sedem let".

Za natančno oceno škode bo, kot pojasnjuje Kavčičeva, potrebno narediti poizkus očiščenja saj, obstojnosti originalnih pigmentov ter popravila retuš, RC ZVKDS pa bo to izvedel v prihodnjih dneh.

Storilca še niso našli

Preiskava o požigu v gradu še poteka, zato o podrobnostih še ne moremo govoriti, je za 24ur.com povedala tiskovna predstavnica Policijske uprave Ljubljana Martina Gramec. Kriminalisti v nedeljo opravili ogled kraja, še vedno pa zbirajo obvestila, da bi našli storilca in ugotovili podrobnosti.

V Viteški dvorani, najlepšem prostoru v dvorcu, je gorelo ob dveh stranskih vratih. Na tem mestu je poškodovan omet, preostali del dvorane pa je bil močno zadimljen in podvržen visokim temperaturam. Saje so prekrile tudi sosednje štiri prostore s štukaturnimi stropovi ter stopnišče. Poleg tega je v požaru v celoti zgorela oprema, ostenje in strop pisarniškega prostora v južnem delu dvorca, v tem prostoru pa je uničenega tudi več kot polovica ometa.

Znamenita baročna poslikava Viteške dvorane je močno poškodovana v vogalih ob vhodnih vratih. Na teh mestih je namreč odpadlo okrog osem kvadratnih metrov ometa, vključno s poslikavami, ki so na tem mestu povsem uničene. Preostale poslikave so v celoti prekrite s plastjo saj in popolnoma počrnele. Vse retuše, ki so bile narejene v konservatorsko restavratorskem posegu v zadnjih letih, so verjetno zaradi visokih temperatur uničene, pojasnjuje Kavčičeva.

Na stropni freski v Viteški dvorani so upodobljeni antični bogovi. Štiri skupine predstavljajo alegorije štirih letnih časov. Gre za edino ohranjeno poslikavo slikarja Eustachia Gabriela iz Unterschwarstacha na Zgornjem Švabskem na Slovenskem iz 18. stoletja.

Kot je še pojasnila Kavčičeva, so tudi v celoti zgorela dvojna od petih še originalnih baročnih vrat dvorane, ki so bila med letoma 2003 in 2005 restavrirana. Na preostalih vratih je zaradi visokih temperatur poškodovana barvna plast.

Konservatorsko restavratorska dela je RC ZVKDS v viteški dvorani dvorca Smlednik izvajal od leta 2000. Poseg je sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 20 milijonov tolarjev oziroma več kot 83.000 evrov. V tem času so bile skoraj v celoti konservirane in restavrirane poslikave na stenah in stropu ter baročna dvokrilna vrata.

Dvorec Smlednik je po letu 1635 pozidal grof Janez Krstnik Verd pl. Verdenberg. Današnjo baročno podobo je dobil med letoma 1763 in 1779, ko so bili njegovi lastniki Pernburgi, od leta 1698 baroni Smledniški (von Floednig). Za baročno podobo dvora je poskrbel ljubljanski arhitekt Candido Zulliani. Leta 1795 so Smlednik kupili baroni Lazariniji in ga imeli v lasti do konca II. svetovne vojne.

Po vojni je bila graščina s posestvom nacionalizirana. V dvorcu so najprej živele vojne sirote, nato je služil Državnemu deškemu vzgajališču, pozneje preoblikovanem v Vzgojni zavod Frana Milčinskega, do srede šestdesetih let je imela v njem prostore tudi osnovna šola. Stavno so prilagajali potrebam vzgojnega zavoda, pri tem pa ni šlo za večje posege, temveč le za prezidave večjih prostorov v manjše. V tem času je največ škode utrpela poslikava osrednje dvorane, saj je služila za jedilnico, pozneje pa so jo uporabljali kot telovadnico. Lazarinijevi so dvorec z delom posesti dobili nazaj leta 1990.