Pogumni domačin svojemu ugrabitelju ponudil celo kavo

Mesec dni po filmskem obleganju na Uršnih selih kraj zločina ostaja natanko tak kot tisto soboto, ko je 41-letni Hrvat Đevada Ljutića vzel za talca. Razbito steklo, premaknjeno pohištvo, stene so prerešetane z naboji, v sobi, kjer si je oboroženi ropar sodil sam, ostaja velik krvav madež. Z ženo še vedno živita v hotelu, v hišo, kjer sta bila v najemu, se nočeta vrniti.

Usodnega dne, se spominja sogovornik, je svoj dom zapustil, da bi odšel po ženo, ki je bila še na delu – ko je ugotovil, da ni sam. "Pogledal sem, uperil je puško vame iz tega grmovja tukaj," pokaže pred hišo. "S puško je nakazal, naj grem nazaj noter. Mislil sem, da je policija. Policija – gotovo ga čakajo v zasedi," pripoveduje.

V sekundi, ko je Đevad Ljutić odprl vrata, je na hrbtu začutil cev puške. Potem ko sta stopila noter in ko je ugrabitelj pregledal vse sobe, je končno spregovoril. "Kje imaš ženo?" je vprašal. "Odgovorim, da dela. Hvala bogu, pravi, da je ni. Če ubijem, ubijem enega. Ampak ni v moji navadi ubijati nedolžne ljudi. Tako je rekel. To so bile njegove prve besede. Če ne boš sodeloval, veš, kaj sledi," se spominja prvega pogovora.

Nato je padla prva zahteva: z roletami zakrij okna, pripoveduje Ljutić. Naprej: daj mi vodo, svežo majico in nekaj proti krčem v nogah, ki jih je oboroženi ropar imel po celodnevnem begu. Naš sogovornik mu je ponudil celo kavo. "Nato se pogovarjava. Jaz sem sedel tukaj, on je sedel v kotu. Gleda tja, pištola je malo stran od njega," pokaže.

Sledili sta dve napeti uri,  ko je policija na vhodna vrata potrkala kar trikrat in preverjala, ali je Ljutić v hiši res sam. Tretjič se je odvilo. "Jaz sem začel piti kavo, on pa ne. Potem je policija zelo močno potrkala na vrata. Takoj je skočil, zgrabil puško in se umaknil tja. Prebledel je, opazil sem, da ni tak, kot bi moral biti. Vprašal sem ga, kaj pa zdaj. Rekel je, naj na stežaj odprem vrata in vprašam, kaj hočejo," nadaljuje.

"Šel sem, kot da je zdaj to to. Ko sem se odpravil, mi je nekaj v glavi reklo, da imam zdaj priložnost. Kot da bi mi nekdo rekel, zdaj ali nikoli, naj bežim," opiše svojo hipno odločitev. Ljutić se je vrgel skozi vrata, ko ga je policist pred hišo zgrabil in potegnil k sebi, pripoveduje. 

Danes se zaveda, kakšno srečo je imel. Moški je namreč svoj pohod začel že dva dni prej z oboroženim ropom v Pulju. S Hrvaške je najprej pribežal v Gotenico, kjer je z orožjem prisilil voznika, naj ga odpelje v Kočevje. Tam je zagrozil drugemu vozniku in mu ukradel bel kombi, pot pa nadaljeval proti Črnomlju, kjer je oropal bencinsko črpalko.