Specializirano državno tožilstvo (SDT) sodbo v zadevi slovenske celice Kavaškega klana ocenjuje kot pomemben uspeh pri pregonu organiziranega kriminala. Okrožno sodišče v Ljubljani je namreč v velikem delu sledilo predlogu tožilstva in 14 obtoženih spoznalo za krive trgovanja s prepovedanimi drogami v hudodelski združbi.
Skupaj jim je izreklo 108 let zapora. Vodji slovenske celice Klemnu Kadivcu je izreklo najvišjo dovoljeno kazen 15 let zapora, drugim članom pa kazni od pet do 12 let.
Tožilstvo je ob koncu sojenja za vseh 14 zahtevalo skupno 110 let in šest mesecev zapora, zato se izrečena skupna kazen od njegovega predloga razlikuje za dve leti in pol.
Vsem obsojenim je sodišče izreklo tudi stranske denarne kazni v skupni višini 164.000 evrov.
Sodišče je odločilo tudi, da se odvzame 234.140 evrov zaseženega denarja in 2.849.051,26 evra pridobljene premoženjske koristi.
Zoper dva obsojena je sodišče odredilo pripor, za enega pa določilo varščino do pravnomočnosti sodbe.
'Ničelna toleranca do organizirane kriminalitete'
Vodja Specializiranega državnega tožilstva Ivan Pridigar je po sodbi poudaril, da je pregon najtežjih oblik organiziranega kriminala ena od prednostnih nalog SDT.
"Sodba v tej zadevi ponovno dokazuje, da Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije deluje učinkovito in uspešno ter da je pregon najhujših oblik organiziranega kriminala prednosten," je dejal.
Posebej je izpostavil višino kazni. "Predlagane in izrečene kazni, med njimi za organizatorja ter vodjo združbe najvišja možna, izkazujejo, da imamo v Sloveniji ničelno toleranco do organizirane kriminalitete," je dodal.
Od kokaina do heroina
Po navedbah SDT so obdolženi skupaj z drugimi identificiranimi in neidentificiranimi sostorilci ustanovili slovensko celico mednarodne kriminalne združbe.
V okviru združbe so ustanavljali gospodarske družbe ter v prikritih prostorih tovornih vozil prevažali prepovedano drogo in denar od njene prodaje.
Po navedbah SDT so od oktobra 2018 do 14. maja 2021 na območju več evropskih držav prepeljali najmanj 534 kilogramov kokaina, dve toni konoplje, 30 litrov amfetaminske baze, 10 kilogramov heroina in 96 kilogramov hašiša.
S kriminalno dejavnostjo so po ugotovitvah tožilstva pridobili večmilijonsko premoženjsko korist.
Predkazenski postopek je usmerjalo Specializirano državno tožilstvo, pri odkrivanju združbe pa so bili uporabljeni različni prikriti preiskovalni ukrepi na podlagi odredb tožilca SDT in preiskovalnih sodnikov.
Pomembna zmaga tudi glede Sky ECC
Za SDT pa višina kazni ni edini pomemben del sodbe. Ena osrednjih pravnih bitk več kot tri leta trajajočega procesa se je vrtela okoli dopustnosti dokazov, predvsem podatkov iz kriptirane komunikacije Sky ECC.
Pomembne dokaze so slovenski organi naknadno pridobili iz tujine. Na podlagi odredb francoskega sodnika so jih pridobili organi pregona Francije, Nizozemske in Belgije v okviru skupne preiskovalne skupine.
Kriptirano komunikacijo Sky ECC so po navedbah SDT leta 2021 pridobili francoski in nizozemski preiskovalci, slovenski organi pa so jo dobili po končanem predkazenskem postopku v tej zadevi in izvedenih hišnih preiskavah maja 2021.
Po navedbah SDT je komunikacija Sky ECC dodatno potrjevala očitke, ki so jih slovenski preiskovalci zbrali že pred njeno pridobitvijo.
Obramba je med postopkom vlagala obsežne zahteve za izločitev dokazov, pridobljenih tako v Sloveniji kot v tujini. Med drugim je problematizirala način pridobivanja podatkov iz Sky ECC.
SDT je vztrajalo, da so bili dokazi pridobljeni zakonito, skladno z ustavo in temeljnimi standardi varstva človekovih pravic. Svoje stališče je podprlo tudi z dokumentacijo, pridobljeno prek mednarodnega sodelovanja.
Prvostopenjsko sodišče je tej argumentaciji sledilo.
Tožilstvo prav temu delu sodbe pripisuje širši pomen. Pridobitev kriptirane komunikacije Sky ECC je leta 2021 organom pregona v številnih evropskih državah omogočila razbitje in pregon velikih organiziranih kriminalnih združb, slovenska sodba pa po oceni SDT kaže, da lahko tudi slovensko pravosodje pri pregonu mednarodnega organiziranega kriminala uporabi dokaze, ki so jih pridobili tuji organi.
Sojenje v zadevi se je začelo januarja 2023 in je trajalo več kot tri leta in pol. Sodba še ni pravnomočna.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.