Dobro leto po strelskem pohodu v Splitu je tamkajšnje sodišče 26-letnega storilca Filipa Zavadlava obsodilo na 40 let zaporne kazni. To je deset let manj, kot je zanj zahtevalo tožilstvo. Kazen še ni pravnomočna.
Zavadlav je bil spoznan za krivega, ker je iz "brezobzirnega maščevanja" lanskega januarja s 37 streli iz avtomatske puške ubil 24-letnega Marina Bobana, 38-letnega Jurico Torlaka in 25-letnega Marina Ožića Paića. Sprva so domnevali, da je žrtve izbral naključno, pozneje pa se je izkazalo, da je šlo za skrbno načrtovano dejanje, na katerega se je pripravljal več mesecev.
Preiskava je namreč pokazala, da je Zavadlav vojaško avtomatsko puško kalašnikov kalibra 7,62 mm več mesecev pred morilskim pohodom nelegalno kupil od neznane osebe. Že takrat je po mnenju tožilstva začel vaditi streljanje, s katerim se je pripravljal na zločine tiste krvave sobote. Smrtonosno orožje in ogromne količine streliva je kupil trdno odločen, da ga bo uporabil. Vse je hladnokrvno načrtoval in nato tudi realiziral, je dokazovalo tožilstvo.
O okrutnosti zločinov, ki jih je storil, priča tudi način, na katerega je bila trojica ubita. Marin Boban, ki se je peljal z motorjem, je bil prerešetan z desetimi naboji. Nesrečnik je imel prestreljeno glavo, prsni koš, levo ramo, desno stegno, poleg poškodb notranjih organov so mu streli pustili sledi tudi na rebrih. 37-letnega Jurico Torlaka, ki je na motorju sedel za Marinom, je naboj zadel v levo stran prsi. Zlomil mu je rebro in prebil pljuča. Nekako je uspel priteči do dvorišča v bližnji ulici, poklicali so reševalce, ki so ga odpeljali v bolnišnico, a je tam podlegel poškodbam. Marina Ožića Paića, v katerega je Zavadlav streljal z razdalje okoli 60 metrov, pa sta zadela dva naboja. Eden ga je zadel v levo stran prsi, mu prebil pljuča in srce, mu zlomil dve rebri, drugi pa ga je zadel v zadnjico.
Kmalu za tem, ko je ustrelil svojo tretjo žrtev, je Zavadlav puško vrgel v zabojnik za smeti. Ko je policija orožje našla, je bilo v nabojniku še 12 nabojev, eden pa je bil tudi v cevi. Tako na orožju kot na torbi, v kateri ga je imel, so našli DNK Filipa Zavadlava. Policiji se je predal nekaj ur po trojnem umoru.
40 let zapora je enotna kazen za trojni umor, nedovoljeno posest orožja in povzročanje splošne nevarnosti. Na sojenju so zaslišali več kot 20 prič, najprej so prišli na vrsto starši ubitih in očividci. Zavadlav je že na začetku sojenja dejal, da se ne počuti krivega, ob koncu dokaznega postopka pa je to ponovil in dodal, da je bil takrat "na morju". Sodnico je prosil, naj mu čim pred razsodi, in celo dejal, da bi si zaslužil Nobelovo nagrado.
Sojenje je potekalo pod strogimi varnostnimi ukrepi. Tako obtoženec kot pravosodni policisti, ki so ga privedli, so nosili neprebojne jopiče, sodišče je bilo dodatno varovano, poleg tega je imel Zavadlav ves čas procesa vklenjene roke in noge.
Kljub okrutnemu dejanju je imel podporo javnosti, številni so namreč v njem videli junaka, ki je obračunal s kriminalci, in ga tudi glasno podpirali pred sodiščem.
