Da je umrl prof. dr. Marjan Pajntar, so sporočili iz Društva za medicinsko hipnozo Slovenije in priložili njegov življenjepis. Rodil se je 6. septembra 1932 v Ljubljani in se po opravljeni gimnaziji leta 1952 vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Že kot študent se je vključil v raziskovalno delo in zanj leta 1956 prejel tudi Prešernovo nagrado. Zanimanje za odnos med duševnimi stanji in telesnimi odzivi ga je leta 1957 vodilo še k vzporednemu vpisu študija psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Po opravljenem študiju medicine se je odločil za specializacijo iz ginekologije in porodništva, ki jo je najprej opravljal v Porodnišnici Jesenice, dokončal pa leta 1965 v Porodnišnici Kranj, kjer je bil nato dolgoletni vodja porodniškega oddelka. Številne inovacije, ki jih je v tem času vpeljal v porodništvo, kot so na primer prisotnost očetov pri porodu in lajšanje porodne bolečine s pomočjo medicinske hipnoze, so Porodnišnico Kranj uveljavile kot eno izmed najboljših in najbolj zaželenih v takratni državi.
Prejel številna priznanja
Leta 1969 je uspešno zagovarjal pionirsko doktorsko delo na področju psihosomatike v porodništvu in bil ob sledečih pomembnih raziskovalnih dosežkih leta 1971 izvoljen v naziv docenta, leta 1978 v naziv izrednega profesorja, leta 1984 pa v naziv rednega profesorja. Med študenti na Medicinski fakulteti v Ljubljani je veljal za enega izmed bolj priljubljenih profesorjev, njegova zanimiva predavanja pa so bila vedno dobro obiskana. Med leti 1989 in 1999 je nato kot vrhunski strokovnjak in raziskovalec vodil Službo za raziskovalno delo Ginekološke klinike v Ljubljani in nekaj let deloval tudi kot vodja raziskovalne dejavnosti v celotnem Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Za njegov izjemen doprinos na strokovnem, pedagoškem in raziskovalnem področju mu je Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije leta 1995 podelilo naziv višji svetnik.
Leta 1999 je postal vodja projekta Kakovost v zdravstvu v Sloveniji pri Zdravniški zbornici Slovenije, ki mu je leta 2009 podelila Hipokratovo priznanje za izjemno stanovsko in organizacijsko delo v medicini. Leta 2010 pa mu je takratni predsednik republike Slovenije prof. dr. Danilo Türk podelil tudi red za zasluge za raziskovalno, klinično in pedagoško delo na področjih perinatologije in psihologije. O izjemnem akademskem doprinosu prof. dr. Marjana Pajntarja priča tudi več kot 350 znanstvenih člankov ter več izdaj strokovne knjige Nosečnost in vodenje poroda, objavljenih pod njegovim avtorstvom.
Sodeloval pri ustanovitvi številnih organizacij in društev
V svoji dolgoletni karieri je sodeloval tudi pri ustanovitvi številnih organizacij in društev, ki še danes predstavljajo pomemben prostor izmenjave strokovnih mnenj in napredka znanosti. Tako je na primer sodeloval pri ustanovitvi Združenja za perinatalno medicino in Sekcije za klinično in eksperimentalno hipnozo pri Slovenskem zdravniškem društvu, Sekcije za perinatalno medicino Jugoslavije in Skupnosti perinatologov in neonatologov dežel Alpe–Adria. Leta 1976 je bil pobudnik ustanovitve evropske sekcije Mednarodnega združenja za hipnozo (ISH), ki je leta 1990 postala neodvisna Evropska zveza za hipnozo (ESH), leta 2007 pa tudi ustanovitelj Društva za medicinsko hipnozo Slovenije.
V zadnjih letih je deloval predvsem kot predsednik in vodja izobraževanj v Društvu za medicinsko hipnozo Slovenije ter terapevt medicinske hipnoze v lastni praksi. Pomagal je mnogim ljudem z različnimi psihološkimi in psihosomatskimi težavami ter na področju uporabe hipnoze izobrazil številne kolege zdravnike in psihologe, ki nadaljujejo njegovo delo.
Ljubeč mož, oče štirim hčeram in dedek šestim vnukom
Vse do zadnjega je ostal dejaven tudi na drugih življenjskih področjih, še sporoča Društvo za medicinsko hipnozo Slovenije. "Bil je ljubeč mož, oče štirim hčeram in dedek šestim vnukom. Bil je odličen gostitelj druženj za številne prijatelje, kjer jih je zabaval z igranjem trobente in z neusahljivim humorjem ter kulinarično razvajal s svojimi odličnimi kuharskimi spretnostmi. Rad se je lotil tudi tehničnih in fizičnih del, vse od načrtovanja in gradnje hiše pa do sekanja drv. Bil je tudi velik ljubitelj narave. Njegov dom je bil vedno poln različnih rastlin, kot amaterski slikar pa je najraje upodabljal cvetlične motive. Poleg tega je skozi svoje življenje gojil različne živali, kot so ptice, ovce, kokoši in akvarijske ribe. Posebej svobodnega pa se je počutil takrat, ko se je lahko zavihtel v konjsko sedlo," so zapisali.
Čeprav je bil izjemno cenjen predvsem kot vrhunski strokovnjak in raziskovalec, pa je mnogim predstavljal vzor tudi zaradi drugih osebnostnih kvalitet, pravijo v društvu. "Znan je bil po svoji večni radovednosti in veliki delovni vnemi, pa tudi srčnosti, hudomušnosti in edinstvenem čutu za sočloveka. Vedno si je znal vzeti čas in vzpostaviti pristen topel stik s svojim sogovornikom, ne glede na to, ali je šlo za pacienta, prijatelja ali zgolj bežnega znanca. Rad je imel ljudi in resnično se je trudil, da bi pomagal vsakemu, ki je to potreboval. In tudi mi smo ga imeli zato neizmerno radi," so še zapisali v društvu.
