Ob smrti dolgoletnega poslanca Socialnih demokratov Mirana Potrča, so v SD zapisali, da se je poslovil "največji gospod med tovariši in največji tovariš med gospodi". "Sodi v vrh ljudi, zaslužnih za osamosvojitev in za razvoj socialne demokracije v Sloveniji. Danes bi bila Slovenija bistveno boljša, če bi bilo več takšnih politikov, kot je bil Miran. Razumnost in srčnost sta bili njegovi prepoznavni značilnosti, ki sta ga vodili pri delu in v odnosih do ljudi," so še dodali.
Poleg tega so dejali, da so ga poznali kot skromnega in delovnega človeka, ki zna poslušati. "Naj še dolgo živi spomin nanj in njegovo delo. Iskreno sožalje vsem njegovim bližnjim. Dragi Miran, počivaj v miru."
Poslanke in poslanci so se nekdanjemu poslancu in podpredsedniku državnega zbora na današnji izredni seji državnega zbora poklonili z minuto molka.
Miran Potrč se je rodil leta 1938 v Mariboru. Tam je kasneje obiskoval gimnazijo, po končani splošni maturi pa se je vpisal na Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1961 diplomiral. Pripravništvo je opravljal na Okrajnem sodišču v Mariboru.
Še istega leta, torej 1961, je odšel na služenje vojaškega roka, dve leti kasneje pa ob vrnitvi postal vodja pravne službe v Livarni Maribor in aktiven član Društva pravnikov v gospodarstvu Slovenije. Ukvarjal se je predvsem z gospodarskim, statusnim in delovnim pravom.
V politiko je vstopil leta 1968, ko je stopil na mesto sekretarja Mestnega komiteja ZKS Maribor. Tam je ostal do leta 1973, nato pa za dve leti zasedel mesto predsednika komisije in člana Predsedstva CK ZKS. Od leta 1978 do 1980 je bil podpredsednik Zveze sindikatov Slovenije, v nadaljnjih dveh letih pa član predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije. Leta 1980 je zasedel tudi prvi enoletni mandat predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije.
Ob uveljavitvi večstrankarskega sistema stranke ni zamenjal, od ustanovitve SDP in ZLSD (sedaj SD) pa je bil med najaktivnejšimi in najbolj vplivnimi člani stranke. Stranki je bil zvest 52 let.
Od leta 1990 je bil Potrč petkrat izvoljen za poslanca slovenskega parlamenta, štiri mandate od leta 1990 do 2004 pa je zasedal tudi mesto vodje poslanske skupine ZLSD.
V mandatu 1986–1990 je bil predsednik Skupščine SRS. V letih 1988 in 1989, ko so se oblikovali pravni temelji za osamosvojitev Slovenije in prve večstrankarske volitve, je bil predsednik Ustavne komisije Skupščine SRS. Bil je tudi eden izmed podpisnikov deklaracije za mir.
