V prvem primeru je neznana oseba poklicala občana in mu zatrjevala, da ima na računu 8.000 evrov v kriptovalutah. Obljubila mu je, da mu bo nakazala denar, če ji omogoči dostop do bančnih podatkov. Občan je temu nasedel, storilka pa je nato z njegovega računa dvignila več kot 1.000 evrov.
V drugem primeru je občan storilcu omogočil dostop do spletne banke. Ker na svojem računu ni imel sredstev, je bil pooblaščen na partnerkin račun, storilec pa si je prek pridobljenega dostopa uredil predplačniško kartico in s partnerkinega računa prenesel približno 2.500 evrov.
V tretjem primeru sta neznanca občana prepričala, da ima na računu s kriptovalutami okoli 10.000 evrov. Da bi do denarja dostopal, sta od njega pridobila bančne podatke. Ker na računu ni imel sredstev, sta v njegovem imenu zaprosila za hitri kredit v višini 2.000 evrov, ki ga je banka odobrila. Denar sta si nato takoj prenakazala in občana oškodovala.
V četrtem primeru je neznani storilec občana prepričal, da si je na telefon namestil aplikacijo, saj naj bi v nagradni igri zadel 8.000 evrov. V nadaljevanju so mu na njegov račun nakazali višji znesek, od katerega si je odštel dobitek, ki naj bi ga zadel, preostanek nakazanega denarja pa vrnil na drug račun. Z lažnim prikazovanjem so ga nato pretentali, da je v svojo škodo opravil še več nakazil na druge račune in ga oškodovali za 60.000 evrov.
Policija ob tem znova opozarja občane, naj ne nasedajo telefonskim klicem neznancev, naj ne posredujejo svojih osebnih ali bančnih podatkov ter naj nikomur ne razkrivajo PIN-številk, gesel za spletno banko ali drugih občutljivih informacij.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.