Policisti in kriminalisti Policijske uprave (PU) Maribor so obravnavali dve različni kriminalistični preiskavi fiktivnih prijav prebivališč, ki med seboj sicer nista povezani. V eno je vpletena uslužbenka upravne enote na območju PU Maribor, v drugo pa uslužbenka enega od državnih organov, ki deluje na območju Maribora.
Uslužbenka upravne enote v zameno za podkupnino tujca prijavila na naslovu svojega stalnega prebivališča
Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Maribor so obravnavali kaznivo dejanje jemanja podkupnine po 261. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), ki ga je utemeljeno osumljena uslužbenka ene izmed upravnih enot na območju PU Maribor. Ta kot uradna oseba namreč ni opravila dejanja, ki bi ga morala ali smela opraviti, in je v nadaljevanju v zvezi s tem zahtevala in tudi prejela obljubo premoženjske koristi, so sporočili z mariborske policijske uprave.
Policisti PP Maribor I so 6. januarja 2020 prejeli anonimno pismo, iz katerega so izhajali očitki neznani osebi, zaposleni na eni izmed upravnih enot na območju PU Maribor, da je fizični osebi oziroma tujcu, državljanu tretje države, zavrnila prijavo začasnega prebivališča na naslovu na območju Celja, hkrati pa naj bi mu ponudila prijavo na naslovu na območju Maribora, za kar naj bi postavila ceno 25 evrov.
S kriminalistično preiskavo so ugotovili, da je osumljena 6. januarja lani na sedežu upravne enote opravljala enostavne upravne naloge. Pri tem je od tujcev prejela izpolnjeno izjavo s pooblastilom lastnika stanovanjskega objekta, da lahko na naslovu na območju Celja opravi prijavo začasnih prebivališč. Z vpogledom v ustrezno računalniško aplikacijo je ugotovila, da je na navedenem naslovu prijavljenih več kot 10 tujcev, državljanov tretjih držav, kar je vzbudilo dvom o verodostojnost podatkov iz prijav. Osumljenka bi nato morala uvesti postopek preverjanja resničnosti prijave začasnega prebivališča, a tega ni storila. Namesto tega je oba tujca istega dne za začasno prebivanje prijavila na naslovu svojega stalnega prebivališča na območju Maribora. Z njima je nato za ta čas sklenila ločeni najemni pogodbi, v katerih je bilo določeno tudi plačilo najemnine v višini 20 evrov mesečno, skupno za oba torej 480 evrov letno, so sporočili s PU Maribor.
Za kaznivo dejanje jemanja podkupnine sta po drugem odstavku 261. člena KZ-1 predpisani kazen zapora (od enega do petih let) in denarna kazen.
Zoper osumljeno so na pristojno okrožno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo.
41-letnica s kaznivimi dejanji zlorabe osebnih podatkov in ponarejanja zaslužila najmanj 50.000 evrov
Policisti in kriminalisti PU Maribor so obravnavali tudi kaznivo dejanje Zlorabe osebnih podatkov po 143. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), ki ga je utemeljeno osumljena 41-letna uslužbenka državnega organa iz Maribora. Kot uradna oseba je namreč z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic nepooblaščeno vstopila v računalniško vodeno zbirko podatkov državnega organa z namenom, da si pridobi podatke za sestavo listin, nujnih za urejanje formalno pravilnega postopka lažne prijave začasnega prebivališča državljanov tretjih držav.
"Z dosedanjo preiskavo smo ugotovili tudi, da je 41-letna osumljenka v sostorilstvu s 50-letnim osumljenim zunajzakonskim partnerjem, državljanom Republike Slovenije, izvršila sedem kaznivih dejanj 'ponarejanje listin' po 251. členu KZ-1, saj sta med letoma 2019 in 2020 v postopkih z uslužbenci upravnih enot večkrat kot pravo uporabila ponarejeno listino (izjava lastnika nepremičnin) kot procesno nujno dovolilo za bivanje na naslovu," je sporočil predstavnik za odnose z javnostmi PU Maribor Miran Šadl.
Osumljenca sta v nadaljevanju v sostorilstvu izvršila še osem kaznivih dejanj overitve lažne vsebine po 253. členu KZ-1, saj sta med letoma 2019 in 2020 uslužbence upravnih enot večkrat spravila v zmoto in s tem dosegla, da so ti v javni listini in knjigi potrdili nekaj lažnega. To naj bi bil dokaz v pravnem prometu, ko sta na upravne enote predložila oziroma posredovala obrazce o prijavi začasnega prebivališča, v katerih je bilo lažno navedeno, da bodo fizične osebe (tujci – državljani tretjih držav) začasno prebivale na naslovih, čeprav sta vedela, da osebe nimajo tega namena in tam dejansko tudi niso prebivale. Tako sta dosegla, da so uslužbenci upravnih enot fizičnim osebam izdali potrdila o prijavi začasnega prebivališča ter jih vpisali v Register stalnega prebivalstva Republike Slovenije.
Kot pojasnjujejo na PU Maribor, so po do sedaj zbranih obvestilih tujci za posamezno fiktivno prijavo prebivališča plačali od 350 do 550 evrov, s čemer sta si v obdobju nekaj več kot enega leta osumljena pridobila vsaj 50.000 evrov protipravne premoženjske koristi. Natančna višina bo sicer znana po zaključeni kriminalistični preiskavi.
Osumljenima je bila v sredo, 10. februarja 2021, skladno z določili Zakona o kazenskem postopku odvzeta prostost in odrejeno pridržanje. Policisti in kriminalisti so v tem času na podlagi odredb pristojnega Okrožnega sodišča v Mariboru opravili hišne preiskave na različnih naslovih na območju PU Maribor. Osumljena sta bila nato v petek, 12. februarja, ob 8.30 s kazensko ovadbo privedena k dežurnemu preiskovalnemu sodniku mariborskega okrožnega sodišča, ki ju je po zaslišanju izpustil na prostost oziroma zanju ni odredil pripora.
Za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov po drugem v zvezi s sedmim odstavkom 143. člena KZ-1 je predpisana kazen zapora do petih let.
Za kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 je predpisana kazen zapora do dveh let.
Za kaznivo dejanje overitve lažne vsebine pa je po prvem odstavku 253. člena KZ-1 predpisana kazen zapora do treh let.
KOMENTARJI (107)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.