Kot je poročal Radio Koper, naj bi večji paket v morju opazili že na začetku prejšnjega tedna. V njem naj bi bilo več manjših zavitkov s prepovedano drogo, eden pa naj bi celo manjkal.
Po navedbah Radia Koper so zaposleni v pristanišču opazili policiste in potapljače, ki so pregledovali okolico, ob izhodu pa naj bi poostrili tudi nadzor nad zaposlenimi.
V Luki Koper so potrdili, da preiskavo vodi Policija, na Policijski upravi Koper pa so za 24ur.com pojasnili, da kriminalisti obravnavajo sum storitve kaznivega dejanja. "Ker preiskava intenzivno poteka, vam v tej fazi več informacij ne moremo posredovati, saj bi lahko njihovo razkritje vplivalo na njen potek," so zapisali.
Kako se je droga znašla v morju, še ni znano. Zaradi burje obstaja možnost, da je voda tovor prinesla od drugod.
Koprsko pristanišče kot tarča mednarodnih kriminalnih združb
Mednarodne združbe poskušajo koprsko pristanišče – podobno kot tudi druga evropska pristanišča ob Sredozemlju – zlorabiti zaradi njegovih logističnih povezav z Južno Ameriko in Azijo. Ko policisti in kriminalisti govorijo o obravnavi kaznivih dejanj s področja nelegalne trgovine z drogami v Luki Koper, izpostavljajo, da pri tihotapljenju po morski poti najpogosteje zaznavajo bodisi skrivanje droge v legalnem tovoru (t. i. metoda rip-on/rip-off) bodisi pritrjevanje paketov na podvodne dele ladijskih trupov, kjer pa se pošiljke zaradi morskih tokov ali slabega vremena včasih odtrgajo in splavajo na površje.
Najdba plavajočega paketa v luškem bazenu spominja na odmeven primer iz marca 2024, ko so kriminalisti v koprskem pristanišču preprečili poskus tihotapljenja skoraj 260 kilogramov kokaina. Tihotapci so takrat drogo skrili v podvodni sesalni jašek za balastno vodo na brazilski tovorni ladji, prevzeti pa sta jo skušala dva brazilska potapljača, ki so ju policisti prijeli ob prihodu iz morja na Srminu. Marca letos je bil drugi izmed potapljačev nepravnomočno obsojen na devet let zapora, prvi pa je krivdo priznal že pred tem.
V Luki Koper so sicer policisti in cariniki v preteklosti zabeležili še več rekordnih zasegov, med drugim 730 kilogramov heroina leta 2019 (vrednega okoli 87 milijonov evrov), 300 kilogramov heroina leto prej ter 1.500 kilogramov sintetičnih kanabinoidov leta 2015.


































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.