V Ljubljani aretirali spremljevalko skupine Pussy Riot

"Aktivistko Aisoltan Nijazovo so naši policisti poiskali zjutraj, v hotelski sobi, jo aretirali ter ji zasegli potni list. Opoldne je bila nato privedena pred preiskovalno sodnico. Očitano kaznivo dejanje - poneverba oziroma prilastitve državnega premoženja. Ko smo iskali na Interpolovi strani to tiralico, je nismo našli, enako pa se je, po naših neuradnih informacijah, nato zgodilo tudi na sodišču. A slovenska policija je vztrajala, da nalog za prijetje ima, da ta obstaja. Potem se je umetnica spomnila, da ima doma sodbo in vsa potrdila, da je kazen že odslužila, v kazenski koloniji v Rusiji. Od doma so ji posredovali dokument, ki ga je tolmač danes nato prevedel v slovenščino in nekaj čez 16. uro so jo le izpustili," je za 24UR poročala Staša Lozar.

"Zanimivo, da je niso prijeli v nobeni drugi državi, čeprav so na turneji že nekaj časa. No, načeloma pa naj bi jutri že nadaljevala pot po Evropi," dodaja naša novinarka. 

Niazova je za našo televizijo dejala, da je bila zaradi aretacije presenečena in šokirana. Kot je dodala članica skupine Marija Aljohina, sicer vse države zavračajo sledenje temu Interpolovemu nalogu. "Lahko gre za neko napako, ugibalo se je tudi določenem političnem pritisku oziroma manipuliranju s podatki, ki jih je zagotovil Turkmenistan. Pravzaprav ne vemo. Bilo pa je med dokaznim postopkom dovolj izkazanega, da je sodišče lahko odredilo, da se moja klientka nemudoma izpusti na prostost," je dejal odvetnik aretirane aktivistke Rok Pograjc. 

Pussy Riot svet še najmanj pozna po glasbi. Dekleta so v prvi vrsti protestnice, ki jih svet že desetletje pozna kot velike nasprotnice Vladimirja Putina. Na turneji, ki se je začela 12. maja v Berlinu, zbirajo denar za Ukrajino in protestirajo proti vojni, njihov koncert pa bi lahko vzeli tudi kot očitek zahodnemu svetu. Aktivistke so namreč na možnost vojne opozarjale že desetletje.

V Ljubljano so prišle v okviru 8. festivala Lezbična četrt, ki ga organizira Društvo Škuc, njegova rdeča nit pa je lezbična prihodnost. Vrhunec festivala je prav njihov nocojšnji koncert, ki sicer kljub zapletu ni bil ogrožen, saj aretirana aktivistka ni predvidena za neposredni nastop na odru.

Po vsej Evropi doslej potovala brez težav

Kot je na popoldanski novinarski konferenci dejal menedžer Aleksander Čeparukin, je šlo za zelo star nalog turkmenistanskih oblasti: "Sega v leto 2002, v zaporu je zaradi tega že preživela šest let, nato so jo izpustili in potovala je po vsej Evropi. Dejali so, da je zagotovo ne bodo izgnali, vendar pa morajo zadevo vseeno preiskati, kar lahko traja dan ali dva, saj morajo pridobiti dokumentacijo iz Rusije," je povzel okoli 15. ure, ko je bila Niazova še v pridržanju. 

Že takrat je poudaril, da se mu zdi nesmiselno, da bi morala ta čas preživeti za rešetkami, saj se ni skrivala in je potovala vse od Islandije, Litve, Švice, do Nemčije in Avstrije. Članice skupine so dodale, da ima schengensko vizo in je do zdaj z njimi povsod potovala brez težav, tudi ob prijavah v hotele, ki morajo svoje goste prijaviti na policiji, je vedno predložila potni list, tokrat pa se je prvič zgodilo nekaj takega.  Kmalu po končani novinarski konferenci so jo torej izpustili na prostost. 

Turkmenistan sicer velja za eno najmanj svobodnih družb na svetu, vrh države pa ima tesne vezi z Rusijo. Prejšnji predsednik Gurbanguli Berdimuhamedov, letos je vodenje države prevzel njegov sin, je ruskemu predsedniku Putinu leta 2017 podaril turkmenistanski ponos, mladička srednjeazijskega ovčarja, psa pasme alabaj.

Ne želijo, da se vse Ruse meče v isti koš

Na novinarski konferenci so bile prisotne tudi tri članice trenutne sestave zasedbe, ki je sicer vključevala že okoli deset različnih umetnic - poleg Aljohine še Olga Borisova in Diana Burkot.

"Putin je nacist," je Aljohina odvrnila na vprašanje, kaj meni o uradnem stališču Rusije, da nameravajo z invazijo Ukrajine državo odrešiti nacizma. Tudi sama je bila lani aretirana zaradi t.i. nacistične propagande, je dodala ter opozorila na trenutne razmere v Rusiji, kjer državljanom grozi od pet do 15 let zapora, če brez evfemizmov razpravljajo o vojni v Ukrajini.

Diana Burkot, ki predstavlja glasbeno jedro skupine in je ena izmed njenih ustanovnih članic ter ena izmed dveh, ki nista bili aretirani leta 2012, je prav tako opozorila na neznosne razmere v domovini, a hkrati tudi dodala, da obstaja močno feministično in protivojno gibanje v državi.

Aljohina je v imenu zasedbe pozvala države Zahoda k embargu na rusko nafto, saj članice skupine verjamejo, da bi to pomagalo privesti vojno h koncu. Obstaja jasna povezava med poslovanjem z Rusijo in podpiranjem nasilja, ki ga država izvaja, so povedale. "Denar ne bi smel biti pomembnejši od človeških življenj," je še dodala Aljohina, ki verjame, da se vojna sploh ne bi zgodila, če bi se Zahod leta 2014 po ruski priključitvi Krimskega polotoka odzval ostrejše.

Čeparukin je opozoril na dvoličnost mnogih, ki so pred vojno sodelovali s Putinom, zdaj pa vse Ruse mečejo v isti koš grozot. Poudaril je, da se mnogi znani ruski glasbeniki, ki se pred napadom na Ukrajino niso nikoli politično izpostavljali, sedaj upirajo oblasti in pozivajo h koncu vojne.

Borisova, nekdanja policistka, ki se je skupini pridružila pred približno šestimi leti po tem, ko je v nekdanji službi spregledala skorumpiranost oblasti, je prav tako poudarila, da so se nekdaj politično pasivni ljudje predramili in sedaj protestirajo ter pomagajo ukrajinskim beguncem. Kot izvirno in učinkovito metodo je navedla akcijo neke ruske aktivistke, ki je v trgovinah izdelkom znatno povišala cene, da bi pridobila pozornost kupcev, ter nato zraven pripisala informacije o vojni. Kakršnakoli informacija ruskih oblasti je na drugi strani zgolj politična propaganda, je opozorila.

Več zapornih kazni

Ruska glasbena skupina je sicer postala svetovno znana po nastopu v moskovski katedrali Kristusa Odrešenika leta 2012, s katerim so želele opozoriti na podporo ruske pravoslavne cerkve Putinu. Kasneje so bile tri članice skupine zaradi koncerta na sodnem procesu obsojene na zaporne kazni.

Pred kratkim smo pisali tudi o članici Mariji Aljohini, ki je pobegnila iz Rusije, pri čemer se je, kot je povedala v intervjuju za New York Times, preoblekla v dostavljavko hrane, da bi se izognila policiji. S tem se je pridružila več tisoč Rusom, ki so, odkar je Putin pričel invazijo v Ukrajini, zapustili državo.

Aljohina je bila septembra lani obsojena na enoletno omejitev gibanja zaradi protestiranja v podporo zaprtemu kritiku Kremlja Alekseju Navalnemu, vendar so aprila oblasti njeno kazen spremenile v zaporno.

V intervjuju je opisala, kako se je preoblekla v kurirja, da bi se izognila moskovski policiji, ki jo je zasledovala. Prav tako se je odrekla svojemu mobilnemu telefonu, da je ne bi mogli izslediti. Nato jo je prijatelj odpeljal do beloruske meje, teden dni pozneje pa ji je po več poskusih uspelo prečkati mejo z Litvo.