V Mariboru trije novi radarji, a eden že poškodovan

V Mariboru so včeraj namestili prve tri stacionarne radarje. Postavili so jih na lokacije, določene v Študiji umestitve stacionarnih merilnikov hitrosti – na Čufarjevi cesti, Gorkega ulici in Gosposvetski cesti.

A 'življenjska doba' tistega na Pobrežju ni trajala posebej dolgo, je prvi poročal spletni portal Mariborinfo. Ohišje naprave za merjenje hitrosti na Čufarjevi cesti je namreč nekdo namerno poškodoval, in to le manj kot 24 ur po postavitvi. 

Postavitev radarjev je Mestna občina Maribor (MOM) sicer pripravila v sklopu projekta umirjanja prometa. Kot so poudarili na občini, bo merjenje v začetnem obdobju potekalo testno. Kazni za prehitro vožnjo zaenkrat tako še ne bodo izrekali, prve globe bodo prekrškraji predvidoma začeli prejemati s prihodnjim mesecem.

Vozniki bodo pred vstopom na območje merjenja na prisotnost nadzora hitrosti jasno opozorjeni z ustrezno prometno signalizacijo (prometnim znakom), so ob tem sporočili z MOM. Nato bodo začeli s testiranjem opreme in s tem testno obdobje merjenja hitrosti. "Namen tega prehodnega obdobja je tehnični preizkus sistema, prilagajanje ter obveščanje javnosti o novi prometni ureditvi," so pojasnili na občini. Dejansko merjenje hitrosti in izdajanje kazni bodo predvidoma začeli avgusta, o čemer bodo javnost pravočasno obvestili.

V sklopu nadzora bodo namestili tri ohišja in en merilnik hitrosti, ki ga bodo premikali med lokacijami. Te so pokrite tudi z videonadzorom, izbrane pa so bile na podlagi strokovne študije, ki je kot problematične prepoznala odseke z nevarnimi razmerami zaradi prehitre vožnje.

Podatke o prekoračitvah hitrosti bo v okviru zakonsko določenih pristojnosti obdelovalo Medobčinsko redarstvo, skladno z Zakonom o občinskem redarstvu in Zakonom o pravilih cestnega prometa, so zapisali na MOM.

Lokacije meritev so določili na podlagi Študije za vzpostavitev nadzora hitrosti s stacionarnimi radarji na območju MOM, ki jo je izdelala mariborska Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA UM).

Temelji na analizi prometne varnosti in infrastrukture na občinskem cestnem omrežju, s poudarkom na varnosti pešcev in kolesarjev ter upošteva "prometne obremenitve in obstoječe prometne ukrepe; bližino šol, vrtcev, domov za starejše in drugih ustanov; statistične podatke o prekrških in hitrosti vožnje; terpolicijsko evidenco prometnih nesreč".

Študijo je obravnaval mestni urad za komunalo, promet in prostor ter svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, mestni svet pa jo je potrdil na marčevski seji. Na podlagi strokovnih kriterijev je definirala 16 lokacij, kamor bi bilo smiselno umestiti merilnike hitrosti, nameščali pa jih bodo postopoma.

Kot so še pojasnili na mariborski mestni občini, so poletni čas izbrali namenoma – zaradi manjše frekvence prometa, ki omogoča izvedbo tehničnih prilagoditev in nemotenega preizkusa sistema. Za ukrep so se odločili, ker se zavedajo pomena varnega prometnega okolja, z njim pa bodo storili pomemben korak v smeri umirjanja prometa ter zmanjševanja nevarnosti na najbolj izpostavljenih točkah.

"Učinkovita uporaba stacionarnih merilnikov hitrosti lahko pripomore k znižanju povprečnih hitrosti in posledično zmanjšanju prometnih nesreč, še posebej v urbanih območjih, kjer so konflikti med motornim in nemotoriziranim prometom najpogostejši," so še prepričani na MOM.