Valentina že doma

Tudi jaz sem jih nekajkrat zelo dobila. In kaj mislim danes glede kazni: 1. Najprej moramo vedeti, za kaj je sploh šlo. (Včasih je tisti, ki mislimo, da je kriv, skoraj brez krivde.) 2. Huda, groba kazen, fizična ali drugačna, lahko zamegli pogled kaznovanega na samo dejanje. Če je otrok nekaj narobe naredil in bil zato zelo kaznovan, ne bo svojega dejanja spoznal za slabega, morda samo zaradi strahu pred kaznijo ne bo delal narobe, vedel pa še zmeraj ne bo, zakaj je nekaj tako narobe ... Kazen torej naj bi usmerjala k spoznanju, kaj je prav. Kot mama velike družine pa lahko priznam, da vsega ne speljem, tako kot bi rada.

Tudi jaz sem kdaj pobegnila (no, starši so vsaj vedeli) k očetovim starim staršem. Ker nisem nikoli dobivala žepnine, sem šla kar s pony kolesom in vozila v eno smer 2 uri (ni bilo blizu). Jah, pokojna babica in dedek sta me imela zelo rada ... Tako da ju zdaj neizmerno pogrešam ... Zato tudi jaz mislim, da punca ni imela doma urejeno ...

Zakaj je odsla od doma se nic neve, torej je vsak komentar odvec. Sigurno pa je, da njen odnos do doma ne stimlje.

Skoraj pred enim letom se je VČP g Hanžek izognil odgovorom z izjavo, da so vprašanja "zelo splošna", kar seveda ni res in jih vam zato postavljam še enkrat. 1. prosim za podatek o številu izginulih oseb ter številu uničenih družin zaradi "eksotičnih verstev". (Na žalost je nekaj takih primerov tudi iz naše občine in ti potrjujejo utemeljenost o nevarnosti tovrstnih odločitev ne samo za človeka, ki se odloči, pač pa s tem krši tudi pravice njegovih bližnjih in širše družbe). 2. vprašujem ali je naravno, da ima otrok v družini očeta in mater? (Zakaj ne ukrepa zoper ločitve staršev, s katerimi se kršijo osnovne otrokove pravice do očeta in matere v družini? 3. ali ste podali pobudo, da bi se državna zakonodaja spremenila tako, da ne bi svoboda enega omejevala pravice do svobode drugega?

Tepež, to nobenemu ne privoščim, mene (in tudi bratu) so starši, še posebej mati, včasih tako tepli, da sem bila tudi vsa plava. In to tudi samo zaradi tega, če sem domov nosila kakšen cvek. Sošolke so bile zgrožene, ko so me videle, ko sem se preoblačila (pri telovadbi). Zaradi tega sem tudi večkrat obiskala psihologinjo ... Jah, tako da pri nas ni bilo nikoli idealno in obdano z ljubeznijo. Nasilje ni nobena rešitev. Rešitev je samo ta, da si morajo otrok in starši pridobiti zaupanje, to je to.

Najslabše je otroke vzgajati s tepežem..ali preveč trdo vzgojo..otrok ti mora zaupati in vedeti da lahko tebi vse pove..in da ti nič ne rabi skrivati..ni dovolj da si samo njegov starš ampak tudi prijatelj. Pri vzgoji je najbolj pomemben pogovor...S tem se največ doseže,..čeprav nikoli ne moreš doseči da bo otrok delal točno tisto kar bi ti hotel..saj tisto kar se ne sme je najbolj zanimivo..in še ko si odrasel delaš neumosti..celo življenje se učimo..in vedno gre nekaj narobe..zato se pa bolj veseliš lepim trenutkom..sem stara samo 18 let,ampak takšno je moje mišljenje..ker najbolj si zapomneš če te starš udari..in to niso lepi spomini..ampak samo vzbujajo bes in sovraštvo..ter straho-spoštovanje...tu se potem začnejo laži..in to je najslabše..

mene ati ni nikol udaru ampak me je dobr vzgoju. sem mogla jit klečat al pa me sam grdo pogledu pa sm že vedla. eni tastari bi pa učasih mogl kakno klofute. ne zdej da ga pretepejo ampak ravno tolk d bo vedu kaj sme pa kaj ne.

Hm. Phoebus, eno vprašanje: A misliš da med permisivnostjo in nasiljem ni nobene druge variante?

Vegos: Ne, otroke se vzgaja tako, da se jih lepo prosi, naj ne delajo neumnosti. Ker so tako zelo razsodni jim je takoj kristalno jasno, zakaj česa ne smejo in kaj ni fajn.

Nasilje je pravo za vzgojo otroka, anede, rijo? Mislim...kakšne pišete danes...

Treba ji je dobr hlače sprašit.