14-letnik reševal ponesrečence

Hrvaški minister za promet in infrastrukturo Božidar Kalmeta je v petek zaradi tragične železniške nesreče pri Splitu, v kateri je umrlo šest ljudi, 55 pa je bilo poškodovanih, premierki Jadranki Kosor ponudil odstop, a ga je ta zavrnila, je danes sporočila tiskovna predstavnica ministrstva Marina Halužan.

Kot so sporočili iz urada hrvaške vlade za odnose z javnostjo, Kosorjeva odstopa Kalmete ni sprejela, ker je preiskava o nesreči še v teku. Preiskava mora namreč pokazati vse okoliščine, ki so privedli do tragične nesreče, kot tudi stopnjo odgovornosti oseb, vključenih v sistem železniške in prometne varnosti.

Sicer so na splitski patologiji že identificirali vse smrtno ponesrečene. Gre za 21-letnega Hrvata, 54-letnika z dvojnim državljanstvom Španije in Srbije, državljana Španije, mlado Francozinjo hrvaškega porekla, 18-letno in 70-letno Hrvatico in še enega Hrvata. Oba Hrvata in Hrvatici so bili iz Zagreba, poroča Slobodna Dalmacija. Hrvaški mediji sicer poročajo, da so družine tudi že identificirale vse smrtne žrtve. Po poročanju portala Dnevnik.hr naj bi 54-letnik z dvojnim državljanstvom prebival v Sloveniji.

V tragediji je bilo še 55 ranjenih, nihče pa ni več v smrtni nevarnosti. Na slovenskem zunanjem ministrstvu so tudi danes dejali, da uradno še vedno velja, da med mrtvimi ni Slovencev, je pa bila med ranjenimi 37-letna Slovenka.

Iz splitske bolnišnice so sicer sporočili, da na zdravljenju pri njih ostaja 13 oseb. Štirje so na nevrokirurgiji, na intenzivni negi otroškega oddelka pa je mladoletna Francozinja, ki je utrpela hude notranje poškodbe. V nesreči je bil poškodovan tudi strojevodja vlaka, ki je bil hospitaliziran, a se je bil sposoben pogovarjati, tako da so policisti z njim že opravili informativni pogovor. Strojevodji so vzeli tudi vzorce za testiranje na alkohol, vendar policija rezultatov še nima.

Izpovedi preživelih

Kot so povedali preživeli, so vsi, ki so v nesreči umrli, sedeli na desni strani vlaka. ''Imeli smo srečo, da smo sedeli na levi strani. Vse se je odvijalo tako zelo hitro, da časa za paniko sploh ni bilo,'' je povedal mlad par iz Avstralije. Tri mlade Britanke pa so povedale, da so srečne, da so preživele. ''Težko bomo pozabile strah, krike in kri, ki nas je obkrožala,'' so dodale.

Nesreče se dobro spominja tudi Ana Martinović iz Zagreba, ki se še vedno zdravi v bolnišnici. ''Nismo vedeli, kaj se dogaja, saj se je začel vlak zibati, zato smo šli vprašat strojevodjo. Povedal nam je, da so odpovedale zavore, in naj nas ne skrbi,'' se spominja. Nato se je zgodilo. ''Kdor je preživel, je bil srečen. Upala sem, da je moj mož preživel in ko sem ga videla, sem bila srečna,'' je še povedala.

''Vlak se je nagnil in se zaletel v zid. Zadnje, česar se spomnim, je, da sem kričala: ''Bog reši te ljudi!,'' je povedala druga preživela. ''Vse se je zgodilo v petih minutah. Po reakciji strojevodje sem sklepala, da se nekaj dogaja, saj je v roke vzel mobilni telefon. Medtem se je vlak tako zazibal, da je padel in z glavo udaril v steno vagona. Zadnje, kar je rekel, je bilo, da so najbrž odpovedale zavore,'' je povedala.

Med potniki železniške nesreče je bil tudi 14-letnik, doma iz okolice Osijeka, ki je s teto in bratom potoval na počitnice v Split. ''Vlak se je začel močno zibati v levo in desno. Potniki so se morali držati za sedeže, da se niso zvrnili. To mi je bilo smešno. Sedel sem prav zraven okna, v prvem vagonu. Ko smo iztirili, je bilo slišati močan pok. Prah se je dvignil in nič nisem videl. Z nogo sem razbil okensko steklo, ki je bilo že počeno. Ven sem prišel med prvimi. Nisem mogel verjeti, kaj se nam je zgodilo. Iz vlaka je prišel moški in nam kričal, naj pomagamo iz vlaka rešiti še ostale,'' se spominja deček. ''Šel sem od okna do okna in gledal, kdo je poškodovan. Nato sem stekel do reševalcev in jih vodil do ponesrečenih. Teto in brata je odpeljal rešilec, sam pa sem ostal in pomagal. Tam sem bil uro in pol. Pri sebi sem imel mobitel, vendar nisem želel poklicati mame, da je ne prestrašim,'' je povedal.

Ugibanja o vzroku

Medtem pa preiskava o nesreči še vedno poteka in je bila v ta namen oblikovana tudi posebna komisija Hrvaških železnic (HŽ). V javnosti pa se že pojavlja veliko možnih vzrokov za nesrečo. Nekateri pravijo, da je bil kriv strup proti plevelu, s katerim so škropili tire, kar je potrdil direktor splitske podružnice HŽ Slavko Šerič.

Poleg tega se ugiba tudi o tem, da so se zaradi vročine razširile tračnice in pa o tem, da so odpovedale zavore na vlaku. Lokalni prebivalci opozarjajo, da je to scenarij, ki se je prav na tem mestu že večkrat ponovil. V HŽ pa ne želijo ugibati o vzrokih. Pravijo, da je hitrost 100 kilometrov na uro normalna za odsek, na katerem je prišlo do nesreče, prav tako ne dvomijo v varnost hrvaških vlakov. ''Verjamem, da so varni,'' je dejal Šerič. Promet bo še jutri zaprt, potnike, ki so iz zagreba namenjeni v Split, pa bodo prevažali z avtobusi.

2722 kilometrov nevzdrževanih železniških prog

Osem nagibnih vlakov je Hrvaška pred sedmimi leti kupila za 34 milijonov evrov od kanadskega podjetja Bombardier. Njihov nakup je sprožil veliko afero, saj je tedanja hrvaška vlada nakup razglasila za tajni, posel pa je bil sklenjen z neposredno pogodbo brez javnega razpisa. Nakup je sprožil tudi burno razpravo v strokovni javnosti, saj hrvaške proge naj ne bi bile primerne za nagibne vlake. Ti vlaki namreč na hrvaških progah ne morejo razviti svoje polne hitrosti in zato njihove kapacitete ostajajo neizkoriščene, poroča hrvaški Jutarnji list.

Po drugi strani pa je stanje hrvaških železniških prog na robu katastrofe. Čeprav je skupna dolžina po navedbi portala Jutarnji.hr ''impozantnih'' 2722,41 kilometra, gre za dotrajano in slabo vzdrževano mrežo. Stanje je iz dneva v dan slabše, to pa vodi v zniževanje dovoljene hitrosti vlakov. Tako lahko vlaki samo na 12,2 odstotka prog vozijo 100 kilometrov na uro, na lokalnih progah pa lahko vozijo med 40 in 60 kilometrov na uro.

Vse to je posledica desetletij nevlaganj v razvoj železniške infrastrukture, za kar je kriva država. Po strokovnih ocenah bodo lahko v naslednjih petih do osmih letih vzdrževali le še 45 odstotkov prog, vse druge bodo morali resno obnoviti ali zapreti. Proga, na kateri je prišlo do nesreče in na kateri naj bi iztirjeni vlak vozil 100 kilometrov na uro, je bila obnovljena pred tremi, štirimi leti, nedokončana je bila samo obnova signalizacije, poroča Jutarnji.hr.