'Zaščititi moramo dediščino'

Nedeljski požar v dvorcu Smlednik, ki je povzročil neprecenljivo škodo na kulturnem spomeniku, je po besedah generalnega direktorja direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Damjana Prelovška le vrh ledene gore, saj to ni edini primer uničenja ali poškodovanj kulturne dediščine v Sloveniji.

Zato je Prelovšek prepričan, da bi bilo potrebno rešiti problem zavarovanja kulturne dediščine, na kar je opozoril tudi podtaknjen požar v dvorcu Smlednik.

Sodelavci Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki so si prizorišče požara ogledali v ponedeljek, so ocenili, da bi bilo za odpravo poškodb, nastalih ob požaru, potrebnih okrog 112.500 evrov. Kot je poudarila vodja projekta obnove gradu Smlednik Mateja Kavčič, gre pri tem le za strošek konservatorsko-restavratorskega posega, kar pa se tiče poškodovanja umetnine, pa je škoda neprecenljiva.

Kavčičeva ocenjuje, da je požar v Viteški dvorani popolnoma uničil vse dosedanje delo restavratorjev, saj so materiali, ki so jih uporabili, drugačni od prvotnih in so namenoma reverzibilni, tako da jih je mogoče kadarkoli odstraniti. Tako so zaradi vročine restavratorske plombe popokale in izpadle, nove retuše pa so zgorele. V sosednjih prostorih je požar poškodoval štukature, je pa prizanesel freskam, ki so še vedno skrite pod beležem, je še pojasnila.

Danes je v dvorcu večja ekipa strokovnjakov, ki opravlja poskusno čiščenje. Kot je pojasnil vodja Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Jernej Hudolin, je potrebno najprej določiti metode za odpravo posledic, šele na podlagi teh metod bo mogoče natančno izračunati škodo. Kot srečo v nesreči je izpostavil, da se saje, s katerimi je prekrita Viteška dvorana dvorca in nekaj sosednjih prostorov, dajo razmeroma dobro odstraniti, zato tu ne pričakujejo večjih zapletov. Kljub temu bo čiščenje dolgotrajno, saj so površine izjemno velike, poudarja Hudolin.