Izpolnjena želja je 87-letnemu Janezu vlila dodatno voljo do življenja

Janez Ocvirk: Kaj naj rečem? To je bilo zame več kot presenečenje. Saj sploh nimam besed. Da bi še kdaj igral na orgle? Bi moral še enkrat živeti. No, zdaj mi ni treba. (smeh)

Pa ste bili presenečeni, ker se je Tjana zavzela za vas in pisala ustvarjalcem oddaje?

Janez Ocvirk: Seveda, več kot presenečen.

V Domu upokojencev ste bili že pred tem prava zvezda, zelo priljubljeni ste in spoštovani. Kakšnih odzivov pa ste bili deležni po predvajanju oddaje?

Janez Ocvirk: Zdaj se mi pa res zdi, da sem zvezda. Vsi mi čestitajo. Pravijo, da sem se pred kamerami izkazal, kot da sem vsak dan na televiziji. Ustavljajo me tudi tisti, ki jih sploh ne poznam, in me sprašujejo o tem in onem. Še vedno sem pod vtisi.

Ste svojim sostanovalcem, še posebej svoji Mariji, že kaj zaigrali na klaviature?

Janez Ocvirk: Za klaviature sem res hvaležen. Vedno sem si želel, da bi imel svoje. Nanje igram vsak dan in ja, tudi Mariji sem že zaigral. Imam jih v svoji sobi, včasih ne morem spati in igram nanj. Slušalke so res fajn zadeva, sem moderen. (smeh)

Janez Ocvirk: Nikoli ne veš, kdaj se ti lahko zgodi dan najlepših sanj. Saj vidite. Meni se je zgodil pri 87 letih, ko sem mislil, da me ne more nič več presenetiti, samo še kakšna bolezen in smrt. Zdaj sem dobil še dodatno veselje za življenje.

Tjana, kako ste se počutili, ko je po vaši zaslugi Janez doživel, kot je povedal sam, dan najlepših sanj?

Tjana Burger: V primerih, ko se tvoje dejanje dotakne človeške duške, mu spremeni trenutek in ustvari nepozaben spomin, v sebi začutiš nepopisno ljubezen, ki te v življenju dvigne, da nadaljuješ s tem, da razveseljuješ ljudi. To me bogati in omogoča, da rastem. Tudi mene takšna dejanja sreminjajo na bolje.

Kolikokrat se vam je zahvalil?

Tjana Burger: Nenehno. Vsakič, ko me vidi (smeh).

Janezovo zgodbo so gledalci nadvse lepo sprejeli, saj se jim zdi čudovito, da starejši niso pozabljeni, da so tudi sami deležni takih lepih pozornosti, seveda pa jim je v srca sedel tudi sam, s svojo simpatičnostjo. Se strinjate z vsem tem?

Tjana Burger: Drži kot pribito. V nekem kraju vodim telesno vadbo za upokojence. K meni je pristopila moja varovanka s solznimi očmi in mi dejala: "Hvala, ker tako lepo delate s starejšimi ljudmi, jih spoštujete in ne pozabite nanje. Hvaležna sem, da vas poznam." Ob teh besedah sem se razjokala in ostala brez besed. Tudi komentarje sem brala na Facebook profilu oddaje Dan najlepših sanj o tem, da je lepo, da se starejših ne pozabi. Moji sosedje me ustavljajo na ulici in se zahvaljujejo, da sem gospodu s pomočjo ekipe izpolnila željo. Hvala.

Imate tudi sami kakšno sporočilo za konec, v duhu oddaje Dan najlepših sanj?

Tjana Burger: Iz srca hvala, da je moja prošnja naletela na pozitiven odgovor. Hvala tudi ekipi oddaje, da tudi starejšim ljudem omogočijo, da njihove sanje postanejo resničnost, ne samo mladim. Srčno želim, da bo oddaja še dolgo živela, da boste spreminjali življenja ljudi in zapolnjevali njihovo praznino, ki se je zaradi določenih stvari zgodila v njihovih življenjih. Tega se ne da kupiti z nobenim denarjem. Hvala, ker ste.

Ustvarjalci oddaje Dan najlepših sanj še vedno čakajo na vaše želje. Morda vam jih bodo uresničili v prihodnji sezoni. Prijavnico najdete TUKAJ.