10 direktorjev v Uniorju ostalo brez položaja

"Seveda sem pričakoval, da bo težko, si pa nisem predstavljal, da je situacija tako zelo resna," pravi o današnjem katastrofalnem stanju v Uniorju predsednik uprave Robert Vuga. Javnosti je znan kot nekdanji izvršni direktor Adrie Airways, pa kot vodja cerkljanske ETE, katere lastnica je nemška skupina E.G.O. V tej skupini, in to v Nemčiji, je bil Vuga tudi zaposlen, preden je prišel v Zreče. Da je Unior precej bolj kislo jabolko, kot je pričakoval, je spoznal kmalu po prihodu. Začel je s hitrimi in za nekatere bolečimi rezi.  

Namesto prejšnjih trinajst zdaj le še trije direktorji

Ena od drastičnih potez Vuge, s katerimi želi rešiti Unior pred utopitvijo v milijonskih izgubah in dolgovih, je doletel vodstveni kader. Število direktorjev je s prejšnjih trinajst zmanjšal na tri. Nekateri direktorji so dobili odpoved, pet jih je Unior zapustilo, spet drugi so z vodstvom sklenili sporazum in prevzeli nižja delovna mesta.

Unior bo zaradi zmanjšanja števila direktorjev na leto prihranil milijon evrov. Ni bil pa pri tej odločitvi pomemben le prihranek, to je bilo treba storiti tudi zaradi same organiziranosti, razlaga Vuga. "Predvsem pa z vidika spreminjanja kulture v podjetju. Ne samo, da je treba več narediti, vsi moramo biti tudi bolj operativni."

Zapiranje in prodaja hčerinskih družb

Prejšnji teden je bila zaključena prodaja družbe Unitur. S tem se je Unior umaknil iz turizma. Unitur, ki je s smučiščem na Rogli, Termami Zreče, osmimi hoteli, bungalovi, bazeni in wellnessi eno največjih slovenskih turističnih podjetij, je Unior prodal za 12,2 milijona evrov. Novi lastnik, družba Advance Capital Partners, pa je prevzela tudi 16 milijonov evrov dolga. 

S prodajo Uniturja je postalo za Unior nepomembno, kdaj bo dograjen hotel Natura na Rogli, v zvezi s katerim se je špekuliralo, da bo morda treba vrniti evropski denar, če gradnja ne bo pravočasno zaključena. "Novi lastnik bo intenzivno nadaljeval s projektom in v čim krajšem času zaključil z gradnjo," pravi Vuga.

Pred dnevi je Unior s Kolektorjem podpisal pogodbo o prodaji in nakupu poslovnega deleža v hčerinski družbi Unior Components v Srbiji. Prodaj s tem še ni konec. Unior namerava prodati še delež v Štore Steel, kar je sicer njegova zaveza do bank. 

Že lani so zaprli obrat v Starem trgu pri Kolpi. Zaposleni so tam dobro delali, pravi Vuga, a je bil z vidika optimizacije, blagovnih tokov popolnoma neracionalen. "Dostikrat se je zgodilo, da smo isti polizdelek dvakrat peljali iz Zreč v Stari trg ob Kolpi in nazaj. To je nekaj, kar je neracionalno, nerentabilno, neekološko." 

V skupini Unior približno 500 zaposlenih manj

Pred prodajo Uniturja je bilo v skupini Unior zaposlenih 2.683 ljudi, po prodaji družb Unitur in Unior Components pa bo imela skupina približno 500 zaposlenih manj. Lani je bila sicer povprečna plača v skupini približno 2.000 evrov bruto.

V matični družbi Unior je danes zaposlenih 1.247 ljudi. Od julija lani se je število zaposlenih tam zmanjšalo za 283, a to ne pomeni, pravijo v družbi, da so vsi izgubili delo. 36 jih je bilo prezaposlenih na invalidsko podjetje Unior IN. "Odpovedi pogodb iz poslovnega razloga je bilo 48," pravi predsednik uprave Vuga in dodaja, da nadaljnjega zmanjševanja števila zaposlenih ne načrtujejo, z izjemo strojegradnje, kjer zaključujejo ukinjanje tega programa in od koder je odšlo že nekaj več kot 100 zaposlenih. Povprečna plača v matični družbi je bila lani višja kot v skupini, znašala je 2.429 evrov bruto.

Sum napihovanja vrednosti zalog, zato da bi bil rezultat poslovanja boljši?

Kako je mogoče, da je imel Unior še predlani 227.000 evrov dobička, leto pozneje pa rekordno izgubo v višini 41,2 milijona evrov?  Predvsem zaradi odpisov, ki smo jih morali narediti, odgovarja predsednik uprave Robert Vuga. "Odpisi v lanskem letu so bili posledica tega, da Unior ni tega naredil že v preteklosti." 

Lani je bilo iz tekočega poslovanja 17 milijonov evrov izgube, vse ostalo oziroma 24 milijonov evrov pa so bili odpisi. "Realno gledano, Unior v preteklih letih ni posloval dobičkonosno, ker če bi tiste stvari, ki so bile odpisane v letu 2024, bile odpisane prej, potem bi bil rezultat že prej negativen," je Vuga neposreden glede prikazovanja rezultatov prejšnjega vodstva. Pojasnjuje, da gre za odpise iz naslova nedokončane proizvodnje, odloženih stroškov razvoja, tudi za odpise osnovnih sredstev, ki se niso več uporabljala ali pa jih v podjetju celo fizično sploh ni bilo več. "Kakorkoli slepomišiti nima smisla. Dejstvo je, da je prišlo do odpisov, in dejstvo je, da to za mene pomeni sum, da ni bilo vse tako, kot je treba." 

Ali bi lahko šlo za napihovanje vrednosti nekaterih stvari zato, da bi se prikrivalo dejansko stanje v Uniorju, bo bolj jasno po opravljeni izredni revizij. Ta še poteka, končana naj bi bila do konca junija, za njene ugotovitve pa se zanimajo tudi kriminalisti.

Je zatajil nadzorni svet, v katerem so tudi zaposleni v strojegradnji?

Za najbolj kritičnega se je izkazal program strojegradnja. Samo iz tekočega poslovanja je bilo tam lani skoraj deset milijonov evrov izgube. "Program nikdar v svoji zgodovini ni posloval pozitivno", pravi sedanje vodstvo, ki zdaj ta program ukinja. A zakaj niso ukrepale že prejšnje uprave, predvsem pa, kako je mogoče, da o tem, kako je poslovala strojegradnja, ničesar ne vedo tisti, ki so ali še sedijo v nadzornem svetu, hkrati pa so v strojegradnji zaposleni? 

Milan Potočnik dela v strojegradnji 25 let. Je predsednik sindikata NSS, enega od treh sindikatov v Uniorju, je tudi predsednik Sveta delavcev, kot predstavnik zaposlenih pa še član nadzornega sveta. Za lansko leto je dobil za delo nadzornika 13.087 evrov neto, za leto prej 12.497 evrov neto. Zanika, da bi vedel, kako kritično je stanje. "Jaz sem član nadzornega sveta kratko obdobje, dobri dve leti, in dejansko vse to spremljanje poslovanja, to se je šele zdaj najbolj začelo ugotavljati s prihodom novega predsednika." Pravi, da so sicer vedeli, da je prišlo včasih v strojegradnji do pomanjkanja naročil, a da jim je, razlaga Potočnik, vodstvo vedno zagotovilo, da se bo stanje uredilo. Nekateri zaposleni v Uniorju Potočniku očitajo, da naj bi v preteklosti z vodstvom Uniorja zelo dobro sodeloval.

V nadzornem svetu pa ni več sicer še ene zaposlene v strojegradnji. Saša Koren je kot nadzornica odstopila letos januarja, domnevno zaradi rezultatov poslovanja tega programa. Z mesta člana uprave pa je tega meseca odstopil Branko Bračko, tudi on domnevno iz enakega razloga. Bračko, ki sicer še naprej ostaja v Uniorju, z nami ni bil pripravljen govoriti.

Prejšnje vodstvo prirejanje podatkov poslovanja zanika

Predhodnik Roberta Vuge je bil Darko Hrastnik. Unior je vodil približno dvanajst let, od konca leta 2012 do konca maja lani. Hrastnik je bil v pogovoru z nami zelo kratek. Zanikal je, da bi v času njegovega vodenja prirejali podatke o poslovanju in prikazovali boljše rezultate od realnih, več kot to pa ni bil pripravljen povedati. 

Vuga sicer na nikogar ne kaže s prstom. Kot pravi, bo vse jasno potem, ko bo opravljena izredna revizija. Obljublja pa, da bo, če se bo dejansko izkazalo, da je šlo za nepravilnosti, ukrepal. "Dokler bom jaz tukaj, ne bomo ničesar pometli pod preprogo," napoveduje. 

Predsednik uprave uživa podporo sindikata SKEI v podjetju. Kot pravi sindikalist Jože Polegek, se že zdaj vidi, da je poslovanje s prihodom nove uprave drugačno. Delavci pričakujejo, da bodo z ugotovitvami revizije dobili jasen odgovor, kaj se je v Uniorju v preteklosti dogajalo. "Oni bodo morali delati, stisniti pasove, ob tem, da plač ne bo mogoče dvigniti zaradi izgube. Zato pa pričakujejo neko odgovornost, da svoje naredijo državni organi, ali pa vsaj moralno zadoščenje."

Kako rešiti Unior?

Unior je danes pomemben dobavitelj globalne avtomobilske industrije. V Evropi dela praktično z vsemi avtomobilskimi proizvajalci, od letošnjega leta sodeluje s kitajskimi avtomobilskimi proizvajalci, zelo hitro mu raste prodaja na trgu v Severni Ameriki. Ima 15-odstotni svetovni tržni delež v proizvodnji ojnic za osebna vozila, je tudi med vodilnimi proizvajalci ročnega orodja v regiji ter eden najboljših proizvajalcev kolesarskega orodja na svetu. Kljub temu mu ob več deset milijonih evrov izgube in primežu bank, samo za obresti plačuje bankam na leto približno 8 milijonov evrov, grozi potop. Brez dokapitalizacije ne bo šlo, pravi Vuga.

Največja lastnica družbe Unior d.d. je bila konec lanskega leta po podatkih iz poročila o poslovanju družbe država oziroma Slovenski državni holding (SDH) z 39,43-odstotnim lastniškim deležem.

Druga največja lastnica je družba ŠTORE STEEL z dobrim 12-odstotnim lastniškim deležem, tretja pa Kapitalska družba s slabim šestodstotnim lastniškim deležem.

Po lastniški strukturi so poleg SDH med večjimi lastniki poslovni partnerji družbe z dobrim 20-odstotnim lastniškim deležem. Lastniki Uniorja so tudi zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojenci, ki imajo skoraj 7-odstotni delež.

In kaj pravi o dokapitalizaciji država kot največja lastnica? "Žal vam podrobnosti o upravljavskih aktivnostih in načrtih ne moremo podati, ker smo jih v skladu z določili 56. člena ZSDH-1 dolžni varovati kot poslovno skrivnost," nam pišejo z SDH.