38 podjetij za 37-milijonski posel Zavoda za blagovne rezerve

Blagovne rezerve kupujejo zaščitno opremo za 37 milijonov evrov, prijavilo se je kar 38 ponudnikov

Zavod za blagovne rezerve je po dveh neuspelih razpisih poskusil še s tretjim za nakup trimesečne strateške zaloge medicinsko-tehničnih sredstev in osebne varovalne opreme. 

Razpisali so 27 postavk, količine pa ogromne, v milijonih. Pol milijona mask FFP3, 10,7 milijona kirurških mask, 2 milijona pralnih mask, 3,8 kirurških mask IIR, več kot pol milijona vizirjev, 800 tisoč zaščitnih plaščev, skoraj tri milijone predpasnikov z rokavi, 7,7 milijona nitrilnih rokavic, 4,2 milijona rokavic iz lateksa, 80 tisoč zaščitnih kombinezonov, 240 tisoč kosov očal, pol milijona kosov razkužil za roke, 160 tisoč kosov razkužil za površine.

Milijonske količine, milijonski posel in gneča pred vrati

Ker gre za zajeten posel v višini 37 milijonov evrov, se je nanj prijavilo kar 38 ponudnikov. Med njimi gre za osem starih znancev, torej tistih, ki so blagovnim rezervam že dobavljali zaščitno opremo v prvem valu: Inovatio, Labena, Cross Continental, Prevent & Deloza, Kimi, Sla marketing, Sanolabor in Tosama.

Za zdaj še ni jasno, ali imajo vsa podjetja za opremo, ki jo želijo prodati državi, tudi vse potrebne certifikate in ali jo lahko tudi dejansko dobavijo. Spomnimo se, v prvem valu se je prav na račun neustreznih, tudi ponarejenih certifikatov in pretrganih dobavnih poti, ter težav s tovornimi letali, ki jih ni bilo, izjalovil marsikateri posel, zdravstveno osebje pa je zlasti marca trepetalo, ali si bo sploh lahko nadelo zaščitno opremo. 

Največja gneča pri poslu za kirurške maske, ponudbo oddalo 27 podjetij

Največja gneča med dobavitelji je vnovič pri dobavi kirurških mask in kirurških mask IIR, ponuja jih kar 27 podjetij, ki si od države obetajo dober posel. Cene mask tipa II R se precej razlikujejo, gotovo so odvisne tako od kakovosti in marž kot tudi ustreznih certifikatov, začnejo se namreč pri manj kot 10 centih in segajo do več kot 1,30 evra. 

Šest podjetij ponuja maske FFP3, na trgu izjemno iskane, saj so tiste najbolj kakovostne izjemno težko dobavljive, ker jih je premalo. Cene pa precej višje, od 1,23 do 3,89 evra.

Sedem podjetij, Svilanit Svila, Medicia, Imexa, Sla marketing, Sanolabor, Ars proma in Tosama, pa ponuja več produktov, vse od mask, vizirjev, razkužil, plaščev, očal ...

Na Zavodu pojasnjujejo, da ocenjena vrednost znaša 37 milijonov evrov, "dejanska vrednost pa bo znana po presoji strokovne komisije o njihovi ustreznosti". Kdaj bodo znani rezultati, glede na to, da je bil razpis zaključen že 16. oktobra? Ko bo komisija pregledala in ocenila ustreznost vse dokumentacije in vzorcev 38 prispelih ponudb, dodajo na Zavodu, "predvidoma do sredine novembra, takrat se bodo nadaljevali postopki za uspešno sklenitev pogodb".

Združenje zdravstvenih zavodov že izbralo podjetja, ki so dobila za 5,2 milijona evrov posla 

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je avgusta objavilo prvi del – polletne zaloge skupnega javnega naročila, ki sicer znaša 65 milijonov evrov za 4 leta. Gre za sukcesivno naročanje in dobavo zaščitnih sredstev po posameznih sklopih na podlagi sklenjenih okvirnih sporazumov z več gospodarskimi subjekti.

K javnemu naročilu, pri katerem opremo v 20 različnih sklopih prav tako kupujejo v milijonskih količinah, je pristopilo 90 zavodov – 20 bolnišnic, 46 zdravstvenih domov, 14 domov za starejše, 4 lekarne in 6 drugih zavodov. Kupujejo skoraj 5 milijonov kirurških mask IIR, pol milijona mask FFP2, 180 tisoč mask FFP3, pol milijona plaščev za enkratno uporabo, 650 tisoč zaščitnih pokrival, 110 tisoč litrov razkužil, več kot pol milijona predpasnikov ...

6. oktobra so zaključili prvi razpis za polletne zaloge opreme, na katerega se je prijavilo kar 40 podjetij, večina istih kot na Zavod za blagovne rezerve, dodatno najdemo podjetje Geneplanet, ki smo ga spoznali v aferi z ventilatorji SiriusMed, ki so bili do prejšnjega tedna brez dodatne opreme za 100 tisočakov, o čemer smo pisali v Dejstvih, neuporabni za bolnike s covidom-19. 

Geneplanet je oddal ponudbo za maske FFP3, in sicer po ceni dobra 2 evra za masko ali skupaj za 444 tisočakov. Ali bo tudi izbran, bo jasno ta teden, ko bodo objavljeni izbranci še zadnjih šestih sklopov opreme – mask tipa IIR z elastiko in trakovi za zavezovanje, mask FFP2 in FFP3, zaščitnih kombinezonov in zaščitnih očal. Kdo so izbranci in kakšen je celotni znesek tega posla, na Združenju pred javno objavo ne želijo povedati.

V prejšnjem tednu so namreč izbrali dobavitelje za 14 sklopov opreme v višini 5,2 milijona evrov. Izbranih je bilo sedem podjetij: Tosama, Mimaro, Simps's, Formadent, Svilanit Svila, Matjaž Kavnik in Sanolabor. Sanolabor je dobil največji del posla, več kot polovico oz. 2,7 milijona evrov. Dobavil bo razkužila in rokavice. Sicer pa, kot trdijo na Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije, sta bila "glavna kriterija izpolnjevanje razpisnih pogojev in oddaja naročila glede na merilo ekonomsko najugodnejša ponudba – najnižja cena".

V proračunu 50 milijonov evrov in 20 evropskih milijonov za zaščitno opremo

Po 1. juniju morajo enomesečne zaloge zaščitne opreme za medicinske sestre, zdravnike in ostalo osebje, ki delajo z bolniki s covidom-19, zagotavljati sami zdravstveni zavodi in torej ne več Zavod za blagovne rezerve, ki je v prvem valu do konca maja skrbel za centralno naročanje opreme, ki je bilo prežeto s aferami željnih po hitrih in megalomanskih zaslužkih. 

Osebna varovalna oprema je za zdravstvene zavode nepredviden strošek, ki lahko ogrozi njihovo finančno stabilnost, ugotavljajo tudi na ministrstvu za zdravje, kjer so za nakup obvezne strateške enomesečne zaloge pridobili 20 milijonov evropskega denarja, ki ga bodo izvajalci zdravstvene dejavnosti lahko koristili na osnovi interventnega zakona PKP5. 

50 proračunskih milijonov evrov pa je namenjenih za tekočo porabo osebne varovalne opreme v epidemiji. Rok za oddajo zahtevkov je 15. november 2020. Izvajalci lahko uveljavljajo razliko od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije priznanih stroškov za osebno varovalno opremo, razkužila in druge materialne stroške, ki presegajo trimesečno povprečje stroškov za opremo v lanskem letu.

Vlada sprejela sklep o delni sprostitvi zaščitnih sredstev iz blagovnih rezerv 

Minister za zdravje Tomaž Gantar pravi, "zavedamo se, da bodo nekatere bolnišnice potrebovale dodatno opremo, zato smo Zavod za blagovne rezerve že pozvali, naj sprosti osebno varovalno opremo, ki bo namenjena izključno bolnišnicam, v katerih se zdravijo oboleli s covidom-19. Gre za enkratno namensko sprostitev. Vendar naj opozorim, da je osebna varovalna oprema še vedno v pristojnosti zdravstvenih izvajalcev, zavod bo izvajalcem zagotovil le potrebne količine opreme do nove dobave opreme."

Kdaj, kako in komu bodo delili to opremo? Z ministrstva za zdravje odgovarjajo, da po njihovih informacijah Zavod za blagovne rezerve izvajalcem po 1. juniju ni razdeljeval zaščitne opreme, "z izjemo medicinske opreme, ki še ni bila razdeljena v prvem valu – ventilatorji". 

Ne gre za splošno delitev zdravstvenim izvajalcem, kot je bila v prvem valu, opozarjajo na ministrstvu, če pa bi na svetovnem tržišču ponovno prišlo do večjih motenj dobavljanja osebne varovalne opreme, tako kot v prvem valu, "pa bo vlada glede na potrebe sproti sprejemala odločitve glede sproščanja osebne varovalne opreme iz blagovnih rezerv". Opremo izvajalci dobijo v brezplačno uporabo, nakup manjkajoče v skladišču pa se poravna iz javnega denarja.

Z Zavoda za blagovne rezerve pa sporočajo, da so delitve v teku na podlagi dveh sklepov vlade z datumoma 30. oktober in 4. november. Prejemniki so zdravstvene ustanove in Obrtna zbornica Slovenije. Delitev opreme izvaja Uprava RS za zaščito in reševanje na podlagi razdelilnika, ki ga pripravi ministrstvo za zdravje. "Stanje zalog Zavoda RS za blagovne rezerve trenutno ni bistveno spremenjeno, se bo pa zmanjšalo po realizaciji sklepov."

UKC Ljubljana je v drugem valu za zaščitno opremo do zdaj porabil že 700 tisoč evrov

UKC Ljubljana ima z dobavitelji osebne varovalne opreme sklenjen okvirni sporazum, na podlagi katerega naroča opremo, pojasnjujejo v UKC Ljubljana. Ker dobavitelji, s katerimi ima sklenjeno pogodbo, v času epidemije ne morejo zadostiti potrebam po nabavi opreme in so o tem izdali pisno izjavo, "smo se bili zaradi nujnosti potreb primorani obrniti tudi na trg ter kupovati opremo z zbiranjem ponudb, in sicer artikle, ki so bili strokovno ustrezni in najcenejši v danem trenutku". 

V drugem valu epidemije je UKC Ljubljana do 9. novembra na takšen način naročil za 698.998 evrov mask, vizirjev in podobnega materiala.