Dejstva

Kdo iz javnega sektorja bi 8 ur na dan čistil ribe?

Ljubljana, 08. 10. 2026 06.00 9 min branja 520

naslovka

Po prvotni napovedi predsednika vlade Janeza Janše, da naj bi se 50 tisoč zaposlenih iz javnega sektorja postopoma preusmerilo v gospodarstvo, je premier po nedeljski proračunski seji dejal, da bodo o tem na posvetovalnem referendumu vprašali volivke in volivce. A kaj bi nekaj 10 tisoč novih oziroma preusmerjenih zaposlenih pomenilo za podjetja, javne službe in plače? Kdo bi odšel iz javnega sektorja ter pod kakšnimi pogoji? In kakšen kader gospodarstvo sploh potrebuje?

Odgovor na zadnje vprašanje smo iskali v dveh podjetjih. Prvo se ukvarja s prevozi in turizmom. Imajo vozni park z več kot 700 avtobusi, vozijo doma in po tujini, zaposlenih imajo preko 900 voznikov. Okoli 100 šoferjev na leto zaposlijo, saj nekateri pridejo in odidejo, pripoveduje šofer Milanko Milanović. Sam to delo opravlja že 12 let, pravi da ga je cesta od nekdaj privlačila: "Sem človek, ki rad potuje, ki rad spoznava nove ljudi." Priznava tudi, da delati kot voznik avtobusa ni enostavno: "Vozniki se vsak dan srečujemo z nepredvidljivmi situacijami." Na naše vprašanje, ali si predstavlja, da bi nekdo iz javnega sektorja, ki je navajen 8-urnega pisarniškega dela, sedel za volan, pa odgovarja: "Sprememba iz pisarne v prevozništvo je večja sprememba kot obratno."

Več kot 10 ton rib na dan

Drugo podjetje, ki smo ga obiskali, je živilsko predelovalno. Ogledali smo si začetek predelovalne linije, tekoči trak, za katerim pretežno delavke osem ur na dan čistijo ribe. Tehnolog Uroš Zalar nam je pojasnil, da gre za izjemno natančno delo: "Vemo, kakšna je riba, zelo mehka in je to delo zelo delikatno. Tako da vse naše sodelavke na dan očistijo tudi do 12 ton rib v osmih urah, odvisno za kateri izdelek gre. Ampak res so pridne." 

V eni izmeni od sedmih zjutraj do treh popoldne jih dela od osem do 16 in ravno proizvodne delavce, za ribje izdelke jih je sicer zaposlenih 70, iščejo povsod, pravi vodja kadrovske službe Mateja Perkovič Hudovernik: "Pomembno je, da so psihofizično sposobni, da izpolnjujejo neke osnovne predispozicije, pa moč, spretnost rok." Ob tem je treba vedeti, da je živilska industrija panoga z nižjo dodano vrednostjo, ki je od nekdaj zaposlovala tujce, le da so ti nekoč prišli z območja nekdanje skupne države, danes pa je najbolj aktualen azijski kadrovski bazen. 

In še nekaj je pomembno, dodaja predsednik uprave podjetja Janez Rebec: "Živilska industrija je panoga z nižjo dodano vrednostjo." A s svojimi zahtevami. Kultura varne hrane mora biti na prvem mestu, poudarja.

Težko si je torej predstavljati, da bi tujo delovno silo nadomestila domača. Koliko pa je v Sloveniji ta hip tuje delovne sile? Po podatkih Statističnega urada RS je delovno aktivnih okoli 153 tisoč tujcev, skoraj polovica je državljanov Bosne in Hercegovine. Delovno aktivnih prebivalcev je sicer skupaj nekaj manj kot 940 tisoč, od tega 196 tisoč v javnem sektorju. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Kje v gospodarstvu bi javni uslužbenci prišli prav?

"Ni rečeno, da nekdo, ki je danes javni uslužbenec in opravlja neko administrativno delo na nekem ministrstvu, jutri v gospodarski družbi ne more dobiti dela ne v računovodstvu ne v kadrovski službi," za 24ur Dejstva odgovarja minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz. 

A vprašanje je, ali gospodarstvo računovodje in kadrovnike sploh potrebuje. Pregledali smo aktualne ponudbe za delo na spletni strani Zavoda za zaposlovanje RS. Posebej so nanizani trenutno najbolj iskani poklici oziroma prosta delovna mesta v 15 poklicih, po katerih je povpraševanje delodajalcev najvišje. Na prvem mestu je zdravstvenik, teh iščejo skoraj 1500, sledi zdravstveni tehnik oziroma medicinska sestra, voznik tovornjaka, čistilec in kuhar. Pri prvih dveh so zahtevana posebna znanja zdravstvene nege, za voznike kamionov izpit ustrezne kategorije in pogosto le osnovnošolska izobrazba, podobno tudi za čistilce, medtem ko za kuharje poleg poklicne srednje šole pogosto zahtevajo tudi delovne izkušnje.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Katere zaposlene v javnem sektorju bi vlada torej prekvalificirala v gospodarstvo? Matoz pravi, da je jasno, da sta v primankljaju policija in vojska. Tudi del pravosodja, število pravosodnih policistov je namreč padlo: "Kar pomeni, da seveda ne more biti celoten javni sektor v istem žaklju." Policija je kadrovsko podhranjena, ponazaraja Matoz, medtem ko je ministrstvo za notranje zadeve preobsežno. Spomnil je, da je aktualna vlada število ministrstev zmanjšala z 20 na 15, s tem pa, kot pravi, zmanjšala tudi število vodstvenih delavcev. "Prva faza je bila združitev, zdaj pa smo v drugi fazi, ki pomeni vitkejša ministrstva. To pomeni, da nekateri zaposleni ne bodo več potrebni." 

Proračunski dokumenti so sprva vsebovali pripravo kadrovskih načrtov in načrt odpuščanja za leto 2027 in 2028 - vsako leto za desetino. A premier Janša je po nedeljski proračunski seji dejal, da v prihodnjih dveh letih ne bodo kar zmanjšali števila zaposlenih za deset odstotkov, pač pa bodo o tem, ali bi del javnih uslužbencev prestavili v tiste dejavnosti, kjer je pomanjkanje kadra, del pa prezaposlili v gospodarstvo, na posvetovalnem referendumu vprašali volivke in volivce. Sprva je bilo namreč načrtovano, da bodo odpuščali v državni upravi, v šolah, vrtcih, bolnišnicah, javnih agencijah, skladih in zavodih ter tistih občinskih zavodih, ki se financirajo iz proračuna ali zdravstvene blagajne. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Za koliko se je povečalo število zaposlenih v javnem sektorju?

Od osamosvojitve se je število zaposlenih v javnem sektorju povečalo za 60 odstotkov oziroma za dobrih 70 tisoč 300 javnih uslužbencev, vendar rast zaposlenih ni bila enakomerna po vseh dejavnostih javnega sektorja, dodatno pojasnjujejo na Matozovem ministrstvu. Pri analizi so natančneje pogledali zadnjih deset let, saj se je od leta 2015 začela intenzivnejša razprava o debirokratizaciji v javnem sektorju in znižanju oziroma zaustavitvi rasti zaposlenih v javnem sektorju. Kljub temu se je v zadnjih desetih letih število vseh zaposlenih v javnem sektorju zvišalo iz 167.458 na 196.123 zaposlenih. To je povečanje za 17 odstotkov ali 28.665 dodatnih zaposlenih. Če bi se glede na statistično oceno takšna rast zaposlenih še nadaljevala, bi v letu 2028 dosegli že število 206.902 zaposlenih.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Ob tem Matoz navaja še rast plač. Te so po njegovem v zadnjem desetletju zrasle za 92 odstotkov s 4 milijard evrov letno na slabih 8 milijard. Poleg tega, pravi, se v javni upravi nič ni premaknilo: "To, da ste papir, nek obrazec, prej fizično izpolnili, so prenesli v digitalno, torej elektronsko obliko, proces dela pa se je podaljšal za 30 odstotkov. Zakaj? Zato, ker morajo izpolniti obrazec v enaki vsebini." 

Kot primer dobre prakse Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo navaja primer dobre prakse, ki vključuje preoblikovanja procesov in je potekal na Direktoratu za javni sektor, Centru za kadre, kjer potekajo javni natečaji za zaposlitev javnih uslužbencev. 270 objavljenih javnih natečajev, 158 zaključenih javnih natečajev, 2.797 pregledanih vlog, izdanih 691 sklepov so naloge, ki jih je opravil center. Pred preoblikovanjem delovnih procesov je to delo opravljajo 30 ljudi, povprečno pa se je za vse našteto potrebovalo od tri do šest mesecev. Sedaj je povprečje delovnih procesov 11 dni, ob tem, da to delo opravljajo samo tri osebe. Z orodjem umetne inteligence bo lahko to delo opravljalo še manj oseb. Na tak način je mišljen mehek prehod, še pojasnjujejo, s presojo konkretnih delovnih procesov.

Valentina Franca: "V praksi je to neizvedljivo. Ko se oseba ponovno zaposluje, je ključno soglasje. Torej, ta oseba se mora strinjati, da želi delati nekje drugje."

Pa je vladni načrt izvedljiv? Izredna profesorica za delovno pravo s Fakultete za upravo Valentina Franca je jasna: "Nemogoče je vzeti določeno število ljudi in jih iz javnega sektorja premestiti v gospodarstvo." To tako ne gre, dodaja naša sogovornica: "Če se želi zmanjšati število zaposlenih v določenih organizacijah javnega sektorja, so za to določeni postopki, kako se človeka odpusti. Če se upokoji, je to drug postopek. Če poteče pogodba za določen čas, je to spet tretja zadeva. In na drugi strani, ko se oseba ponovno zaposljuje, je ključno soglasje. Torej, ta oseba se mora strinjati, da želi delati nekje drugje." Treba je vedeti tudi, da zaposleni v javnem sektorju opravljajo storitve v javnem interesu. Te storitve pa zahtevajo določene kompetence, znanja, tudi nazive, ki jih oseba mora imeti, da lahko to izvaja. V gospodarstvu, opozarja Franca, je regulacija bistveno nižja. 

Največ povpraševanja v gospodarstvu, kot je razvidno iz zgornjih podatkih Zavoda za zaposlovanje, ni v tipičnih upravnih poklicih, temveč v zdravstvu, IT-ju, inženirstvu, gradbeništvu, logistiki, tehničnih poklicih, proizvodnji. Poleg tega je treba upoštevati, da marsikateri javni uslužbenec zasluži več kot zaposlen v gospodarstvu. Konkretno: julija je bila povprečna bruto plača v javnem sektorju za dobrih 550 evrov višja, povprečna neto pa za 330 evrov. V javnem sektorju je zaposlitev varnejša, vprašanje je tudi oddaljenost delovnega mesta, pa starost in ali je oseba sploh pripravljena zamenjati službo.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Franca opozarja, da je treba pred načrtovanim odpuščanjem ali prestrukturiranjem pogledati, katera organizacija javnega sektorja ima rezerve pri delovnem procesu, pri dodeljevanju nalog: "Imamo veliko rezerv pri digitalizaciji in uporabi umetne inteligence." V nekaterih evropskih državah preprostejše odločbe spiše umetna inteligenca, človek pa odločbo zatem preveri. A za to porabi bistveno manj časa, kot če bi jo v celoti spisal. Rezerve torej so. A je treba kljub temu, poudarja, razmišljati tudi o tem, da je zaposlenim v javnem sektorju treba dati ustrezna znanja in veščine, da bodo lahko opravljali delo v gospodarskem okolju. 

Sindikati ostro proti odpuščanju

Sindikati javnega sektorja vladno napoved o prestrukturiranju zaposlenih vidijo predvsem kot grožnjo. Prepričani so, da se je vlada odločila obračunati z javnim sektorjem na način, da širi predsodke do zaposlenih v javnem sektorju, ne da bi se zavedala, kaj to pomeni za javne storitve, torej za vse to, kar državljani potrebujejo in jim javni sektor nudi. "Za vsemi napovedmi o zmanjšanju javnega sektorja in tako imenovanega prestrukturiranja, se skriva načrt privatizacije dela storitev, ki jih opravlja javni sektor. Prezaposlitev dela javnih uslužbencev, ne pomeni ničesar drugega kot outsourcing," je bila v nedeljo jasna generalna sekretarka KSJS Martina Vuk. Branimir Štrukelj iz sindikata šolnikov je ob tem opozoril na podatek, da je Slovenija po številu javnih uslužbencev v deležu zaposlenih na 15. mestu v Evropski uniji in pod povprečjem Evropske unije: "Tu ni nobenega ekscesa in tudi nobene večje zaloge ljudi, ki bi bili nepotrebni. Sami odhajajo zaradi tega, ker so plače zlasti strokovnjakov boljše v zasebnem sektorju in jih moramo tako rekoč prositi, da ostanejo v javnem sektorju." Valentina Franca pa v pogovoru za naš medij dodaja še, da vlada nobenega ukrepa ne more izvesti enostransko, brez dialoga: "In ta dialog je danes drugačen, kot je bil 50 let nazaj. Ta dialog danes vključuje vse nove veščine, večjo digitalizacijo, umetno inteligenco. Vključuje večje družbene spremembe, vključuje priliv tujcev. Vse to vključuje ta dialog. In tukaj pa lahko povem, da tukaj pa tudi nismo naredili tega koraka, kot tudi v v zasebnem sektorju tega dialoga nismo naredili." 

Zatečenega stanja je preprosto preveč, poudarja za konec in pravi: "Ne znamo se zmeniti za plače, ne znamo se zmeniti za delovni čas, ne znamo se zmeniti za regres." In če ne uredimo osnovnih delovno-pravnih pravic, težko naredimo korak naprej, zaključuje Franca. 

884x150 clanek 24ur Dejstva Maja Sodja
Izberite 24ur.com za svoj prednostni vir na Google.

Se delo sploh splača? Brez zaposlitve 2.112 evrov na mesec

So komunalno blato iz Pivole znova nezakonito zakopali?

  • slika
  • slika 1
  • slika 2
  • slika 3
  • slika 4
  • slika 5
  • slika 6
  • slika 7
  • slika 8
  • slika 9
  • slika 10
  • slika 11
  • slika 12
  • slika 13
  • slika 14
  • slika 15
  • slika16
  • slika 17
  • slika 18
  • slika 19
KOMENTARJI520

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Fanatik Top
20. 11. 2026 12.52
Janez,Steve,Urška, Robi,Alenka,...itd🤷
Jure Slanovic
30. 10. 2026 20.45
Predlagatelj šleparski s 35leti šlepanja naj proba na svojemu krivemu puklju in naj bo enkrat drugim za zgled,da ne bo samo nakladal kot je vajen v vseh svojih dolgočasnih letih.Pa naj proba enkrat kako je v resničnemu delavskemu življenju.In potem naj naklada z delavskimi iskušmjami.V nasprotnem primeru naj že neha nakladat,ker je dolgočasen buhahaha.Pa v penzijo nej že gre,da slovenci nehamo zehat zraven njega.Zeh
Naiskreni
13. 10. 2026 17.21
Chatgpt kobga povprasas o vseh vezanih na javni sektor navrze vec kot 270.000, z "aneksanti" tudi 300.000, ker se jim podaljsuje vsako leto ze vec let. Kje ste ostale pozabili? 🤔
_matsonic87_
12. 10. 2026 12.00
nobeden ker so vsi lenuhi. vsi bi hodili v pisarno samo spat. ukinit delo od doma zakoj
Slovener
09. 10. 2026 10.20
Lepo prosim avtorja tega članka, če napiše kdo je podal to izjavo: "Kdo iz javnega sektorja bi 8 ur na dan čistil ribe?" In potem napiše dejstva o tej izjavi !
Slovener
09. 10. 2026 09.33
Prosim za objektivnost !
Douglas Dietz
08. 10. 2026 21.13
Večina bi se pojavila na delovnem mestu s potrdilom o nezmožnosti dela
jozefStefan
08. 10. 2026 21.09
Saj tudi v parlamentu bi bilo več kot dovolj 60 poslancev. Tudi tam bi se morali prešteti!
Pravica.
30. 10. 2026 13.02
Potem bi bil lahko naslpb članka "Kateri ".
Franci Luzar
08. 10. 2026 20.06
zakaj je sedaj toliko debate? ĉe bi delali kot je treba potem bi jih bilo itak preveč kajti če primerjate delavce na traku recimo v Revoltu - Novo mesto, z temi v javnem sektorju potem jih je vsaj 50%preveč da pa zaslužijo ,,Sory" Dobijo še večje plače je pa nepošteno do delovnih Ljudi.
Prokontra
08. 10. 2026 20.06
Kdo iz javnega sektorja bi 8 ur na dan čistil ribe? Jaz tak članek razumem tako: javnemu sektorju je izpod časti to delo in takega dela ne spoštuje. Jaz: hvala bogu da imamo te delavce, pa ditektorsko plačo naj imajo, bravo delavci ki res fizično delajo in držijo pokonci gospodarstvo
Pravica.
30. 10. 2026 13.03
Ne ni iupod časti, ampak zakaj bi nekdo z magisterijem čistil ribe, nekdo s sresnješolsko plačo pa delal v pisarni.
Pravica.
30. 10. 2026 13.05
In seveda ni vse v izobrazbi, ampak že zdaj imamo ogromno ustreznega kadra za čiščenje rib na socialni podpori.
bojer
08. 10. 2026 19.33
Zagotovo je nujno racionalizirati javni sektor. Če odmislim tiste dejavnosti, ki imajo kadrovski deficit, je vse ostalo potratno.
Bonaventura
08. 10. 2026 19.30
en bolj len kot drugi.... pri moji gradnji so prav vsi soglasodajalci zamudili rok....in vsak drugi je pa kao izgorel na šihtu....upam da jih JJ natera delati..
Astalaviva1958
08. 10. 2026 19.29
Do prve plače, če jo bodo dobili....pol se pa lahko tožariš. Ni šans...raje sem na sociali pa delam "družbeno koristna dela" kot pa k tem zasebnikom kradljivcem delat.
Tomvojo
08. 10. 2026 18.47
Če to ne bo šlo bodo pa smeti prebiral, jih rabijo veliko.
Emyy
08. 10. 2026 18.20
Hehe, vsak bo imel svoj izgovor. Po moje naj vecji problem bo budilka , ve se kadaj se odpirajo JU , kdaj pa mlekarne, pekarne…..
Pinokio
08. 10. 2026 18.20
Naj gre prvi, da bo drugim za zgled.
ArkaMast
08. 10. 2026 18.12
Pa saj še rib nimamo.
Kostorog
08. 10. 2026 17.51
Nadaljevanje ekipe za čiščenje rib,,,,,, Št. 3 zadnjik(anže in teolog) št.4 luske in sluz(mahnjeni in snežko) št. 5 plavuti in rep (gnojs in grimsl) št. 6 čiščenje in pranje rib(smreka in kopriva) idealna ekipa.
IQ200
08. 10. 2026 17.50
Kje pa je tisti skriti del, ki se plačuje v zasebnem sektorju? V javnem je cela plača na plačilni listi v zasebnem jih je pa veliko na minimalcu ostalo pa na roke. Tega v javnem sektorju ni. So kaksne druge stvari, ne rečem, ne zagovarjam nobenega, briga me ampak tista tabela ni realna z bruto in neto plačo ni realna.
25.maj
08. 10. 2026 18.24
a ti dobivaš pol plače na roko ?
Perivnik
08. 10. 2026 19.29
Jaz je ne!
OmniLiberalec42
12. 10. 2026 15.30
Tako je bumbarja, saj spadata v sektor minimalca oz. minimalec + čevap. Govori o tem kako se raznim vodstvenim pozicijam na roke talajo bonusi ker veselo stran pogledajo kadar direktor rabi..
Kostorog
08. 10. 2026 17.45
Evo ekipe za čiščenje rib,,,,, št. 1 puklasti+matoz(riba smrdi pri glavi) št. 2stevica in mijić (drobovje) št. 3 zadnjik
ISSN 1581‑3711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 2083