Kdo iz javnega sektorja bi 8 ur na dan čistil ribe?

Odgovor na zadnje vprašanje smo iskali v dveh podjetjih. Prvo se ukvarja s prevozi in turizmom. Imajo vozni park z več kot 700 avtobusi, vozijo doma in po tujini, zaposlenih imajo preko 900 voznikov. Okoli 100 šoferjev na leto zaposlijo, saj nekateri pridejo in odidejo, pripoveduje šofer Milanko Milanović. Sam to delo opravlja že 12 let, pravi da ga je cesta od nekdaj privlačila: "Sem človek, ki rad potuje, ki rad spoznava nove ljudi." Priznava tudi, da delati kot voznik avtobusa ni enostavno: "Vozniki se vsak dan srečujemo z nepredvidljivmi situacijami." Na naše vprašanje, ali si predstavlja, da bi nekdo iz javnega sektorja, ki je navajen 8-urnega pisarniškega dela, sedel za volan, pa odgovarja: "Sprememba iz pisarne v prevozništvo je večja sprememba kot obratno."

Drugo podjetje, ki smo ga obiskali, je živilsko predelovalno. Ogledali smo si začetek predelovalne linije, tekoči trak, za katerim pretežno delavke osem ur na dan čistijo ribe. Tehnolog Uroš Zalar nam je pojasnil, da gre za izjemno natančno delo: "Vemo, kakšna je riba, zelo mehka in je to delo zelo delikatno. Tako da vse naše sodelavke na dan očistijo tudi do 12 ton rib v osmih urah, odvisno za kateri izdelek gre. Ampak res so pridne." 

V eni izmeni od sedmih zjutraj do treh popoldne jih dela od osem do 16 in ravno proizvodne delavce, za ribje izdelke jih je sicer zaposlenih 70, iščejo povsod, pravi vodja kadrovske službe Mateja Perkovič Hudovernik: "Pomembno je, da so psihofizično sposobni, da izpolnjujejo neke osnovne predispozicije, pa moč, spretnost rok." Ob tem je treba vedeti, da je živilska industrija panoga z nižjo dodano vrednostjo, ki je od nekdaj zaposlovala tujce, le da so ti nekoč prišli z območja nekdanje skupne države, danes pa je najbolj aktualen azijski kadrovski bazen. 

In še nekaj je pomembno, dodaja predsednik uprave podjetja Janez Rebec: "Živilska industrija je panoga z nižjo dodano vrednostjo." A s svojimi zahtevami. Kultura varne hrane mora biti na prvem mestu, poudarja.

Težko si je torej predstavljati, da bi tujo delovno silo nadomestila domača. Koliko pa je v Sloveniji ta hip tuje delovne sile? Po podatkih Statističnega urada RS je delovno aktivnih okoli 153 tisoč tujcev, skoraj polovica je državljanov Bosne in Hercegovine. Delovno aktivnih prebivalcev je sicer skupaj nekaj manj kot 940 tisoč, od tega 196 tisoč v javnem sektorju. 

"Ni rečeno, da nekdo, ki je danes javni uslužbenec in opravlja neko administrativno delo na nekem ministrstvu, jutri v gospodarski družbi ne more dobiti dela ne v računovodstvu ne v kadrovski službi," za 24ur Dejstva odgovarja minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz. 

A vprašanje je, ali gospodarstvo računovodje in kadrovnike sploh potrebuje. Pregledali smo aktualne ponudbe za delo na spletni strani Zavoda za zaposlovanje RS. Posebej so nanizani trenutno najbolj iskani poklici oziroma prosta delovna mesta v 15 poklicih, po katerih je povpraševanje delodajalcev najvišje. Na prvem mestu je zdravstvenik, teh iščejo skoraj 1500, sledi zdravstveni tehnik oziroma medicinska sestra, voznik tovornjaka, čistilec in kuhar. Pri prvih dveh so zahtevana posebna znanja zdravstvene nege, za voznike kamionov izpit ustrezne kategorije in pogosto le osnovnošolska izobrazba, podobno tudi za čistilce, medtem ko za kuharje poleg poklicne srednje šole pogosto zahtevajo tudi delovne izkušnje.

Katere zaposlene v javnem sektorju bi vlada torej prekvalificirala v gospodarstvo? Matoz pravi, da je jasno, da sta v primankljaju policija in vojska. Tudi del pravosodja, število pravosodnih policistov je namreč padlo: "Kar pomeni, da seveda ne more biti celoten javni sektor v istem žaklju." Policija je kadrovsko podhranjena, ponazaraja Matoz, medtem ko je ministrstvo za notranje zadeve preobsežno. Spomnil je, da je aktualna vlada število ministrstev zmanjšala z 20 na 15, s tem pa, kot pravi, zmanjšala tudi število vodstvenih delavcev. "Prva faza je bila združitev, zdaj pa smo v drugi fazi, ki pomeni vitkejša ministrstva. To pomeni, da nekateri zaposleni ne bodo več potrebni." 

Proračunski dokumenti so sprva vsebovali pripravo kadrovskih načrtov in načrt odpuščanja za leto 2027 in 2028 - vsako leto za desetino. A premier Janša je po nedeljski proračunski seji dejal, da v prihodnjih dveh letih ne bodo kar zmanjšali števila zaposlenih za deset odstotkov, pač pa bodo o tem, ali bi del javnih uslužbencev prestavili v tiste dejavnosti, kjer je pomanjkanje kadra, del pa prezaposlili v gospodarstvo, na posvetovalnem referendumu vprašali volivke in volivce. Sprva je bilo namreč načrtovano, da bodo odpuščali v državni upravi, v šolah, vrtcih, bolnišnicah, javnih agencijah, skladih in zavodih ter tistih občinskih zavodih, ki se financirajo iz proračuna ali zdravstvene blagajne. 

Od osamosvojitve se je število zaposlenih v javnem sektorju povečalo za 60 odstotkov oziroma za dobrih 70 tisoč 300 javnih uslužbencev, vendar rast zaposlenih ni bila enakomerna po vseh dejavnostih javnega sektorja, dodatno pojasnjujejo na Matozovem ministrstvu. Pri analizi so natančneje pogledali zadnjih deset let, saj se je od leta 2015 začela intenzivnejša razprava o debirokratizaciji v javnem sektorju in znižanju oziroma zaustavitvi rasti zaposlenih v javnem sektorju. Kljub temu se je v zadnjih desetih letih število vseh zaposlenih v javnem sektorju zvišalo iz 167.458 na 196.123 zaposlenih. To je povečanje za 17 odstotkov ali 28.665 dodatnih zaposlenih. Če bi se glede na statistično oceno takšna rast zaposlenih še nadaljevala, bi v letu 2028 dosegli že število 206.902 zaposlenih.

Ob tem Matoz navaja še rast plač. Te so po njegovem v zadnjem desetletju zrasle za 92 odstotkov s 4 milijard evrov letno na slabih 8 milijard. Poleg tega, pravi, se v javni upravi nič ni premaknilo: "To, da ste papir, nek obrazec, prej fizično izpolnili, so prenesli v digitalno, torej elektronsko obliko, proces dela pa se je podaljšal za 30 odstotkov. Zakaj? Zato, ker morajo izpolniti obrazec v enaki vsebini." 

Kot primer dobre prakse Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo navaja primer dobre prakse, ki vključuje preoblikovanja procesov in je potekal na Direktoratu za javni sektor, Centru za kadre, kjer potekajo javni natečaji za zaposlitev javnih uslužbencev. 270 objavljenih javnih natečajev, 158 zaključenih javnih natečajev, 2.797 pregledanih vlog, izdanih 691 sklepov so naloge, ki jih je opravil center. Pred preoblikovanjem delovnih procesov je to delo opravljajo 30 ljudi, povprečno pa se je za vse našteto potrebovalo od tri do šest mesecev. Sedaj je povprečje delovnih procesov 11 dni, ob tem, da to delo opravljajo samo tri osebe. Z orodjem umetne inteligence bo lahko to delo opravljalo še manj oseb. Na tak način je mišljen mehek prehod, še pojasnjujejo, s presojo konkretnih delovnih procesov.

Pa je vladni načrt izvedljiv? Izredna profesorica za delovno pravo s Fakultete za upravo Valentina Franca je jasna: "Nemogoče je vzeti določeno število ljudi in jih iz javnega sektorja premestiti v gospodarstvo." To tako ne gre, dodaja naša sogovornica: "Če se želi zmanjšati število zaposlenih v določenih organizacijah javnega sektorja, so za to določeni postopki, kako se človeka odpusti. Če se upokoji, je to drug postopek. Če poteče pogodba za določen čas, je to spet tretja zadeva. In na drugi strani, ko se oseba ponovno zaposljuje, je ključno soglasje. Torej, ta oseba se mora strinjati, da želi delati nekje drugje." Treba je vedeti tudi, da zaposleni v javnem sektorju opravljajo storitve v javnem interesu. Te storitve pa zahtevajo določene kompetence, znanja, tudi nazive, ki jih oseba mora imeti, da lahko to izvaja. V gospodarstvu, opozarja Franca, je regulacija bistveno nižja. 

Največ povpraševanja v gospodarstvu, kot je razvidno iz zgornjih podatkih Zavoda za zaposlovanje, ni v tipičnih upravnih poklicih, temveč v zdravstvu, IT-ju, inženirstvu, gradbeništvu, logistiki, tehničnih poklicih, proizvodnji. Poleg tega je treba upoštevati, da marsikateri javni uslužbenec zasluži več kot zaposlen v gospodarstvu. Konkretno: julija je bila povprečna bruto plača v javnem sektorju za dobrih 550 evrov višja, povprečna neto pa za 330 evrov. V javnem sektorju je zaposlitev varnejša, vprašanje je tudi oddaljenost delovnega mesta, pa starost in ali je oseba sploh pripravljena zamenjati službo.

Franca opozarja, da je treba pred načrtovanim odpuščanjem ali prestrukturiranjem pogledati, katera organizacija javnega sektorja ima rezerve pri delovnem procesu, pri dodeljevanju nalog: "Imamo veliko rezerv pri digitalizaciji in uporabi umetne inteligence." V nekaterih evropskih državah preprostejše odločbe spiše umetna inteligenca, človek pa odločbo zatem preveri. A za to porabi bistveno manj časa, kot če bi jo v celoti spisal. Rezerve torej so. A je treba kljub temu, poudarja, razmišljati tudi o tem, da je zaposlenim v javnem sektorju treba dati ustrezna znanja in veščine, da bodo lahko opravljali delo v gospodarskem okolju. 

Sindikati javnega sektorja vladno napoved o prestrukturiranju zaposlenih vidijo predvsem kot grožnjo. Prepričani so, da se je vlada odločila obračunati z javnim sektorjem na način, da širi predsodke do zaposlenih v javnem sektorju, ne da bi se zavedala, kaj to pomeni za javne storitve, torej za vse to, kar državljani potrebujejo in jim javni sektor nudi. "Za vsemi napovedmi o zmanjšanju javnega sektorja in tako imenovanega prestrukturiranja, se skriva načrt privatizacije dela storitev, ki jih opravlja javni sektor. Prezaposlitev dela javnih uslužbencev, ne pomeni ničesar drugega kot outsourcing," je bila v nedeljo jasna generalna sekretarka KSJS Martina Vuk. Branimir Štrukelj iz sindikata šolnikov je ob tem opozoril na podatek, da je Slovenija po številu javnih uslužbencev v deležu zaposlenih na 15. mestu v Evropski uniji in pod povprečjem Evropske unije: "Tu ni nobenega ekscesa in tudi nobene večje zaloge ljudi, ki bi bili nepotrebni. Sami odhajajo zaradi tega, ker so plače zlasti strokovnjakov boljše v zasebnem sektorju in jih moramo tako rekoč prositi, da ostanejo v javnem sektorju." Valentina Franca pa v pogovoru za naš medij dodaja še, da vlada nobenega ukrepa ne more izvesti enostransko, brez dialoga: "In ta dialog je danes drugačen, kot je bil 50 let nazaj. Ta dialog danes vključuje vse nove veščine, večjo digitalizacijo, umetno inteligenco. Vključuje večje družbene spremembe, vključuje priliv tujcev. Vse to vključuje ta dialog. In tukaj pa lahko povem, da tukaj pa tudi nismo naredili tega koraka, kot tudi v v zasebnem sektorju tega dialoga nismo naredili." 

Zatečenega stanja je preprosto preveč, poudarja za konec in pravi: "Ne znamo se zmeniti za plače, ne znamo se zmeniti za delovni čas, ne znamo se zmeniti za regres." In če ne uredimo osnovnih delovno-pravnih pravic, težko naredimo korak naprej, zaključuje Franca.