7 vladam, 6 ministrom za delo in 13 za zdravje dolgotrajne oskrbe ni uspelo urediti

'Staranje je problem, tudi če tega nočemo videti"

"Tisoč in ena študija, tisoč in ena raziskava. Vedno se vrtimo v krogu, kjer iščemo, ali je to problem. Ko pridemo do dejstva, da je to problem, se pa odločevalci zamenjajo. In vedno znova in znova. Pri tem pa pozabljamo, da se prebivalstvo stara, in to je problem, tudi če tega nočemo videti."  

Tako slikovito dve desetletji dolgo agonijo (ne)sprejemanja zakona o dolgotrajni oskrbi komentira zdravnica – specialistka nevrologije na Nevrokirurškem oddelku UKC Maribor in humanitarka – predsednica društva Humanitarček Ninna Kozorog, ki dnevno vidi, kaj pomeni, če socialna država v praksi ne deluje. Delujejo pa humanitarne organizacije, ki prepogosto opravljajo vlogo namesto institucij, ki bi to morale, in izgorevajo.

Pripravljenih je bilo že šest predlogov zakonov, bile so tudi javne razprave, usoda pa vselej enaka: zataknilo se je pri denarju. Ko je zakon pripravljala Milojka Kolar Celarc v Cerarjevi vladi, je leta 2017 dejala, da so vsi izdatki, vključno z novimi storitvami, ki jih danes ni, ocenjeni na približno 356 milijonov evrov. Danes so ocene že višje, med 400 in 450 milijonov evrov. Denarja iz malh ZZZS in ZPIZ bo zagotovo premalo. Aleksandra Pivec, predsednica DeSUS-a, predlaga, da bi se iz demografskega sklada, na katerega naj bi se preneslo vse državno premoženje, za jesen pa obljubljajo sprejem zakona, financirala tudi dolgotrajna oskrba. 

Denar, kot kaže, ni bil težava, ko je politika naročala projekte, strategije, analize ... 

Študije, strategije, pilotni projekti ... milijoni za izbrane

"Usodna zapreka pri vzpostavljanju sodobnega sistema dolgotrajne oskrbe je, če prevlada katerikoli lobi, pa najsi je to kapital, katera od zdravstvenih ali socialnih strok, upravni aparat, zavarovalnica, politična stranka ali kdo drug," odločno dr. Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Zakona ni, kupi popisanih papirjev so. Po vrsti. Ključni očitek iz revizije Računskega sodišča – projekti za 74,5 milijona evrov.

Projekti za 74,5 milijona evrov

Vlada, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) in Ministrstvo za zdravje (MZ) niso ustrezno načrtovali novega sistema dolgotrajne oskrbe, trdijo v reviziji Računskega sodišča. Samo za pripravo in testiranje novega sistema dolgotrajne oskrbe so porabili že 74,5 milijonov evrov (52 milijonov ministrstvo za delo, 23,5 milijona ministrstvo za zdravje), ob čemer navedejo, da bi vsaj dvakrat toliko potrebovali za zagotovitev 7094 dodatnih postelj, ki bi zadovoljile obstoječe potrebe po kakovostni institucionalni oskrbi. 

Na resornih ministrstvih za delo in zdravje to odločno zavračajo. MDDSZ: "Sredstva v višini cca 52 milijonov evrov namreč niso bila porabljena, prav tako pa niso bila, niti niso namenjena za projekte, ki bi zgolj pokazali, ali so predvidene rešitve v zvezi z dolgotrajno oskrbo ustrezne ali ne." Od skupnega zneska je proračunskih 11,1 milijona, ostala so evropska sredstva.

Strategija in projekt

Ob 11 projektih je država naročila veliko drugih dokumentov, ki naj bi odgovorili na vse probleme starostnikov v družbi in nakazali rešitve. 

V letu 2017 je Slovenija sprejela Strategijo dolgožive družbe. Slovenija je s strategijo dobila okvir za organizirano in sistematično pot odzivanja na izzive staranja prebivalstva. Pred tem so Evropska komisija, MDDSZ, MZ plačali projekt Active Healthy Ageing (AHA.SI). Gre za obsežen projekt, pravijo na MDDSZ, ki je v pomembni meri služil pripravi Strategije dolgožive družbe. 

Priprava podlag za 70 tisoč evrov

Pripravljale so se podlage, tale leta 2017: Priprava podlag za izvedbo pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi' Cilj je bil kompleksen – razviti orodje za ugotavljanje potreb uporabnikov, metodiko postopkov ter ugotavljanje upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe ter razviti spletno aplikacijo, ki bo omogočala oblikovanje indeksa dolgotrajne oskrbe v Republiki Sloveniji. Operacijo je izvedel Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo (IRSSV) za 70 tisoč evrov. 

Analize, strokovne podlage

Institucije so tudi veliko analizirale. 

Inštitut za ekonomska raziskovanja in razvoj je pripravil "analizo izvajanja pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev na področju institucionalnega varstva s predlogom možnih sprememb".

IRSSV sicer letno ob posebej plačani pripravi podlag za izvedbo pilotnih projektov za 70 tisočakov, dostavlja več analiz in raziskav, saj ima z MDDSZ sklenjeno letno pogodbo, letos je prejel že 280 tisočakov, lani 580 tisoč evrov. Ob tem je treba dodati, da MDDSZ na podlagi sklenjene pogodbe financira dejavnost Inštituta.

V zadnjih letih so dostavili šest analiz. Dve precej podobni študiji o izvajanju pomoči na domu', še dve analizi o organiziranosti in izvajanju oskrbe na področju oskrbovanih stanovanj', peta analiza je Podpora pri načrtovanju razvoja in krepitve storitev v procesu deinstitucionalizacije – Analiza potreb po regijah', šesta pa Spremljanje in analiza podatkov o storitvah in izdatkih za dolgotrajno oskrbo ter druge aktivnosti na področju dolgotrajne oskrbe (2012-2016)'. 

IRSSV ni le analiziral, je tudi pripravljal podlage – Strokovne podlage za nadaljnji razvoj socialne oskrbe na domu', podpore – Strokovna podpora pri nadaljnjem razvoju pomoči na domu in pregled organizirane oskrbe starejših po občinah' in pregledoval Pregled izvajanja socialne oskrbe na domu po evropskih državah s poudarkom na ocenjevanju potreb uporabnikov'.

Delovne skupine

MZ je imenoval tri delovne skupine za rešitev sistemskega vprašanja dolgotrajne oskrbe. Februarja 2018 je bila imenovana delovne skupina za pripravo akcijskega načrta za izvedbo usmeritev iz strategije dolgožive družbe. Dva meseca kasneje so ustanovili medinstitucionalno delovno skupino za spremljanje dolgotrajne oskrbe v okviru Ministrstva za zdravje. Decembra lani še delovno skupino za pripravo predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi. 

Šest delovnih skupin so lani imenovali tudi na MDDSZ, gre za zelo dolge nazive, vse pa  proučujejo ustreznost pravne ureditve in odpravo pomanjkljivosti.

Letaki, dogodki in okrogle mize za 90 tisoč evrov – projekt Sobivamo

Projekt Sobivamo je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ko je bila ministrica DeSUS-ova Irena Majcen. 96 tisočakov so zanj plačali podjetju Zgodba d.o.o., ki ga je ustanovil Socialni demokrat Matevž Frangež. Lani je sicer izstopil iz podjetja, a je bil aktiven v času projekta leta 2017 in 2018.  

Projekt Sobivamo je bil komunikacijski projekt, bilo je 11 info točk z letaki, v 11 mestnih občinah pa so predstavljali modele sobivanja. Okroglih miz se je udeležilo več kot 800 gostov, teme je predstavilo več kot 70 strokovnjakov, spročajo iz MOP-a. "Bistvo projekta sicer ni bila konkretna ponudba bivanja v nekem objektu ali skupnosti temveč celovita predstavitev možnih rešitev bolj kakovostnega bivanja starejših v skupnosti izven lastne nepremičnine, ki je velikokrat največje breme starejših, sploh, ko ostanejo sami."  

Kot zagotavljajo na MDDSZ, zdaj že pripravljajo novo Resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2021–2027, saj je najpomembnejši dokument politiko socialnega varstva starejših to določal za obdobje 2013–2020.

V teoriji država ve vse, našteli smo več kot 30 dokumentov, projektov in skupin, v praksi se zatika že pri tem, kateri resor bo pripravil ključno zakonodajo. 

Enkrat zdravje, drugič delo in obratno

Tako se je namreč selila priprava zakona med ministrstvoma za zdravje in delo. Leta 2008 je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) od Ministrstva za zdravje (MZ) prevzelo pripravo Zakona o dolgotrajni oskrbi. MDDSZ je dve leti kasneje pripravil zakon, bil je v javni razpravi, a vlada ga ni obravnavala. Leta 2013 je vlada sprejela Izhodišča za Pripravo predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, nato je bil leta 2015 pripravljen še en predlog zakona, a se je vlada nato odločila, da je leta 2017 pripravo zakona spet prevzelo ministrstvo za zdravje, ki je pripravilo dva predloga, zadnjega tik pred odstopom Šarčeve vlade. Uradno ga ni objavila. 

Ob tem so januarja 2017 na ministrstvu za zdravje ustanovili še nov Direktorat za dolgotrajno oskrbo in od takrat so se zamenjale že štiri direktorice: Tatjana Buzeti, Klavdija Kobal Straus, Kristina Kuhanec Tratar, zdaj je v. d. generalnega direktorja Eva Helena Zver.

Medtem pa se potrebe povečujejo, možnosti zadovoljevanja slabšajo, kapacitete socialnih zavodov so polno zasedene, oskrba na domu ni zagotovljena v zadostni meri. Zvrstilo se je sedem vlad, šest ministrov za delo, 13 ministrov za zdravje, pa zakona še vedno nimamo. Za novo vlado je to državotvorna tema številka ena, ki pa je zaprisegla med epidemijo in na tem področju še ni naredila pomembnih korakov.

Računsko sodišče: Država poglablja stisko pomoči potrebnih

Država več kot desetletje ni izvajala potrebnih ukrepov, socialna oskrba je kritična, vlada, ministrstvi za zdravje in delo so sistem dolgotrajne oskrbe načrtovali neustrezno, je lani za obdobje od januarja 2007 do junija 2018 v reviziji ugotovilo Računsko sodišče, zato ljudje, potrebni pomoči, te ne prejemajo, kar poglablja njihovo stisko. V letu 2016 je pomoč v obliki različnih storitev socialnega varstva od skoraj 400 tisoč upravičencev prejemalo le 8,9 odstotka upravičencev. 1,7 odstotka upravičencev pa je bilo v čakalni vrsti za sprejem v domove za starejše. Za ostalih 89,4 odstotka upravičencev država ni imela podatkov o tem, če in koliko pomoči bi potrebovali, država zato ne ve, koliko oseb je ostalo brez potrebne pomoči.

"Tako stanje predstavlja ob dejstvu, da se prebivalstvo Slovenije stara, pomembno tveganje, da ne bomo mogli poskrbeti za vse, ki bodo pomoč potrebovali. Na to dejstvo je Računsko sodišče opozorilo že leta 2008. Ker po naši oceni v tem desetletju ni prišlo do bistvenih sprememb, smo se odločili za uvedbo vnovične revizije, kar je sicer v naši praksi redko," poudarjajo na Računskem sodišču.

Računsko sodišče je ugotovilo tudi, da vlada in ministrstvi za delo in zdravje do leta 2018 niso izvedli, niti niso začeli izvajati polovice načrtovanih ukrepov – 35 od 63 ukrepov, 11 od 63 ukrepov pa je bilo med revizijo še v izvajanju, čeprav je rok za izvedbo že potekel. Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel je jasen: "Obstoječi sistem institucionalne oskrbe zaradi trendov staranja prebivalstva ni vzdržen. Računsko sodišče po izgubljenem desetletju vnovič poziva odgovorne, da se začne problem reševati zdaj."

Slovenija edina v EU brez zakona, novega – sedmega predloga zakona še ni

Slovenija je edina država v Evropski uniji (EU), ki nima zakona o dolgotrajni oskrbi. Nima niti enotne opredelitve, kaj dolgotrajna oskrba je. Pravice so razdrobljene med različnimi predpisi, birokracije je preveč in je zapletena, storitev je premalo, niso dovolj razvite in so nedostopne, zapišejo na spletni strani Direktorata za dolgotrajno oskrbo MZ, kjer dodajo, da zato državljani s primerljivimi potrebami ne dostopajo nujno do primerljivih pravic.

"Zakon o dolgotrajni oskrbi je ena izmed prioritet te vlade. Aktivnosti, povezane s pripravo zakona, potekajo, vendar v tem trenutku še ne moremo govoriti o končnem predlogu, iz katerega bi bilo razvidno, kako in katera področja bo urejal Zakon o dolgotrajni oskrbi." Ključno je gotovo poenotiti zakonske podlage, definirati obseg pravic in nabor storitev, oblikovati dostopen in finančno vzdržen sistem dolgotrajne oskrbe.

Zakon bo pripravljen julija, pravi Gantar, jeseni naj bi bil vendarle sprejet. Strokovna združenja in civilna družba pa so prepričana, da bi za ureditev tako dolgo zanemarjenega področja starejših, nujno morali ustanoviti ministrstvo za starejše.

V Krškem pilotni projekt kaže odlične rezultate, ker je kadra premalo, že imajo čakalne sezname

V Direktoratu za dolgotrajno oskrbo sicer usklajujejo pilotni projekt, ki se izvaja na območju Dravograda, Krškega in Celja, s katerim iščejo in preizkušajo nove rešitve dolgotrajne oskrbe. 

Carmer Rajer, ki bedi nad pilotnim projektom dolgotrajne oskrbe Most' v Krškem od septembra 2018, pove, da so s tem projektom nadgradili storitve pomoči na domu, zaposlenih je 15 oseb – fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevti, socialni delavci in tehniki zdravstvene nege, za projekt, ki ga bodo lahko financirali le še do konca leta 2020, je bilo namenjenih 1,7 milijona evrov. "Se pa vsekakor zelo bojimo časa, ko projekta več ne bo, kako potem naprej", opozarja Rajerjeva. 

Na terenu, do zdaj so pomagali že 350 občanom Krškega, najprej naredijo oceno, nato osebo uvrstijo v kategorijo od ena do pet, sledi obisk na domu. "Žal pa smo v tem kratkem času že dosegli vrh ledene gore, saj imamo že čakalne sezname, kar pomeni, da z obstoječim kadrom ne moremo več zadovoljiti vseh potreb na način, kakor smo jih, ko smo s projektom začeli."

Projekt je postal zelo prepoznaven in odlično sprejet, pripoveduje Rajerjeva, poudarek je bil na hitri odzivnosti strokovnih delavk, empatičnosti izvajalcev, socialnemu čutu za ljudi, strokovni usposobljenosti za delo v domačem okolju, ki ga ni mogoče z delom v instituciji. 

 "Vsekakor ne moremo razmišljati o drugačnem načinu dolgotrajne oskrbe, saj lahko le na takšen način nudimo učinkovito pomoč osebam, ki ostajajo na svojem domu ter obenem izenačimo pravice in možnosti s tistimi, ki bivajo v institucionalnem varstvu."

Slovenija zaostaja četrt stoletja za Evropo 

Prebivalstvo Slovenije se stara hitro, celo kot tretja evropska država, kar bo še dodatno poslabšalo stanje socialne oskrbe, saj država nanjo ni pripravljena, še več, za Evropo zaostajamo četrt stoletja, pravi dr. Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Drugi, na primer Nemci, Avstrijci, so sprejemali sodoben sistem integrirane dolgotrajne oskrbe v 90. letih. 

Opozori, da je Slovenija najbolj institucionalizirana država na svetu, to pomeni, da ima največ domov na prebivalca. To se zdi nelogično, če vemo, da na dom čaka skoraj 12.300 ljudi, a problem je pravi Ramovš, "ker preostalih 15 programov nimamo". Kaj to pomeni? Če bi imeli programe, bi se ljudje vključevali vanje, posledično pa bi se sprostila mesta v domovih. 

"Dolgotrajna oskrba mora biti sodobna, ostati mora humana, človeška, ne industrijska, brezosebna. Mora biti finančno vzdržna, to je velik strošek, za posameznika, za družino, za državo. Mora biti kadrovsko vzdržna, največji problem v Evropi in razvitem svetu je, kdo bo oskrboval."

Oskrba ljudi, ki so pri osnovnih vsakdanjih opravilih odvisni od pomoči drugih, je ena od štirih demografskih nalog, vse štiri naloge so med seboj soodvisne, zapise Ramovš v knjigi Integrirana dolgotrajna oskrba. 

Ključna je politična odločitev – povišanje 0,94 odstotka BDP na 1,3 odstotka BDP

Danes so tri četrtine oskrbe na plečih družine. Ramovš trdi, da je vzpostavitev sodobnega sistema finančno in kadrovsko vzdržne in hkrati humane dolgotrajne oskrbe, politična odločitev. To pomeni, da se za dolgotrajno oskrbo nameni več denarja, najmanj 1,3 odstotka BDP, kakršno je povprečje evropskih držav. Slovenija namenja precej manj, 0,94 odstotka BDP. Ker torej zaostajamo vsaj četrt stoletja za povprečjem Evrope, trdi Ramovš, je potrebno nameniti 1,5 odstotka BDP. 

Sahernik pravi celo, da lahko starostnik v Sloveniji z neko občutnejšo potrebo po tuji pomoči pričakuje, da bo s strani države iz javnih virov dobil le povrnjeno v višini 30 % vseh stroškov. V letu 2018 so v 81,9 odstotka oskrbnino krili stanovalci, svojci in drugi zavezanci, v 18,1 odstotka pa je oskrbnino doplačevala občina.

Ministrstvo za delo izdatke drugače interpretira. "Če primerjamo delež izdatkov za dolgotrajno oskrbo in višino BDP na prebivalca, je mogoče ugotoviti, da delež izdatkov za dolgotrajno oskrbo v Sloveniji ustreza deležu dohodkov na prebivalca." Da namenimo več od novih članic EU z nižjimi dohodki in podobno kot npr. Španija in Malta. "Nemčija na primer s podobnim dohodkom na prebivalca kot Švedska, porabi za dolgotrajno oskrbo 150 odstotkov manj sredstev."

V prihodnosti, do leta 2070, se bodo sredstva za dolgotrajno oskrbo v Sloveniji povečevala, znašala naj bi 1,8 odstotka BDP.

34 tisoč ljudi prejema dodatek za pomoč in postrežbo

Da je zakon, sploh zaradi demografskih sprememb, nujen, so prepričani tudi na Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (ZPIZ), kjer vsako leto več upravičencem izplačujejo dodatek za pomoč in postrežbo. Aprila je bilo več kot 34 tisoč prejemnikov, kar pomeni več kot 90 milijonov evrov na leto. 

"Pri prevedbi tega dodatka v dolgotrajno oskrbo bo potrebna posebna previdnost, da ne bo nesorazmeren poseg v pridobljene pravice in vznemirjanja prejemnikov oz. njihovih svojcev. Zavod je že večkrat predlagal, da je potrebno dati prejemnikom dodatka za postrežbo možnost, da se sami odločijo oziroma skupaj s svojci, ki skrbijo za njih, ali bi želeli prevedbo v pravice iz dolgotrajne oskrbe."

Vsak peti Slovenec zaradi starosti ali zdravstvenega stanja potrebuje pomoč drugih

Država nima jasne strategije, kako uresničevati pravice starejših, zato varuh človekovih pravic Peter Svetina poziva vlado, naj čim prej najde rešitve za dolgotrajno oskrbo, hkrati pa "ne smemo le čakati, da bo vse rešil zakon o dolgotrajni oskrbi." Vsaka peta prebivalka ali prebivalec Slovenije zaradi starosti ali zdravstvenega stanja potrebuje pomoč drugih. Starostnikom moramo zagotoviti kakovostno, varno in dostojno oskrbo, ki je usmerjeno neposredno v uporabnika in njegove potrebe. 

V strokovnem združenju – Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki skrbi za več kot 21 tisoč stanovalcev, več kot štiri tisoč uporabnikov pomoči na domu, več kot tisoč uporabnikov dnevnega varstva in zaposlujejo več kot 12 tisoč delavcev, pričakujejo, da bodo aktivno sodelovali pri pripravi zakona, saj vselej ni bilo tako. Denis Sahernik, v. d. sekretarja opozarja na zastarele kadrovske normative v domovih, saj kar 75 odstotkov stanovalcev potrebuje najzahtevnejšo zdravstveno oskrbo. 

Zgodil se bo kolaps, svari Sahernik. "Že v tem trenutku bi potrebovali več kot 50 odstotkov kadra." Ob tem Sahernik ponovi mantro - vse se zatakne pri financiranju. "Mi na skupnosti ne moremo pristati na sprejetje kadrovskih normativov, če ne zagotovimo dodatnega financiranja iz državnega proračuna. Svojci oziroma stanovalci se že zdaj soočajo s hudo stisko pri plačevanju domske oskrbe, ki so previsoke."

Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj razmišlja o novem socialnem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, brez dodatnega finančnega vira država oskrbe ne bo zmogla plačevati.

Je Slovenija pripravljena na starost jutrišnjega dne? Ni. 

"Problem je, ker v naši državi sploh ne vemo, kaj kdo počne na področju pomoči starejšim, ne vemo, kje kaj poteka, smo pa v situaciji ko s celostnim programom in protokolom izvajanja pomoči ne bi smeli več odlašati", odločno pojasni primarij Mojca Muršec s psihiatričnega oddelka UKC Maribor in nas spomni na multidisciplinarno srečanje izpred 15 let v Mariboru z naslovom: "Ali smo pripravljeni na starost jutrišnjega dne?" 

Že takrat, poudari, so strokovnjaki različnih strok s predstavnikom z ministrstva za delo ugotavljali, da so težave resne in da jih bo treba čim prej začeti razreševati. "Nakazane so bile rešitve v smeri oblikovanja nacionalne geriatrične mreže v okviru ministrstva za delo, ki bi v prvi vrsti delovala povezovalno med različnimi službami in mrežo širil glede na potrebe in zmožnosti. Od takrat je delež starejših s 15 odstotkov narasel na 20 odstotkov, v praksi je zaživelo nekaj novih domov starejših, ponekod se je oblikovala nekajurna pomoč na domu, to pa je tudi vse." 

Podatki so skrb zbujajoči. Mesto v domu starejših čaka nekaj manj kot 12.300 starostnikov, od 1200 do 1500 je takšnih, ki dom potrebujejo nemudoma, praznih postelj v 102 domovih, kolikor jih imamo v Sloveniji, ni. 

Vseh mest v 59 javnih in 43 zasebnih domovih s koncesijo je skoraj 18.800, zadnja javna domova je država zgradila leta 2004 v Ljubljani na Fužinah in 2005 v Mariboru na Teznem. Do leta 2025 bo treba zagotoviti 3400 dodatnih mest v domovih, do leta 2030 pa 5000, pravijo na MDDSZ.