Lani je država nevladnim organizacijam razdelila 723 milijonov evrov javnih sredstev. Gre za ministrstva, občine, javne zavode, dve fundaciji za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij ter FURS v obliki enega odstotka naše dohodnine.
Po besedah Gorana Forbicija, direktorja CNVOS-a, nevladne organizacije skrbijo, da je vsakdan slehernega izmed nas boljši. "Tako kot nobena hiša ni imuna na ogenj, tudi nobena oblast ni imuna na napake in zlorabe. In zato je prav, da z javnim denarjem financiramo oboje, tako gasilce kot tiste, ki gledajo oblasti pod prste."
Največji delež, več kot 220 milijonov, odpade na osebno asistenco, ki je od leta 2019 dalje največji posamični program financiranja v nevladnem sektorju. V primerjavi z letom 2003, ko so nevladniki prejeli 167 milijonov, se je znesek povečal za štirikrat. V letu 2025 denimo 75 milijonov več kot leto prej. Od leta 2019 dalje se denar povečuje na račun osebne asistence.
Čeprav se denar povečuje, politolog dr. Tomaž Deželan s Fakultete za družbene vede opozarja, da se za navideznim povečevanjem denarja za nevladnike skriva krčenje prostora civilne družbe, ki prevzema naloge države, kot denimo na področju osebne asistence.
"Skrb za najranljivejše, skrb za vse tisto, za kar trg in država ne poskrbita. A na ta način se zelo šibi sam ustroj celotne civilne družbe, saj te organizacije potem ne morejo več opravljati svojih ključnih vlog – biti glasnik razuma, opozorilo družbi, v katero smer se giblje, in nadzor nad državo." Slovenija ima več kot 27 tisoč nevladnih organizacij, 6.221 v javnem interesu.
Po podatkih ministrstva za finance so nevladne organizacije v zadnjem desetletju (2016-2025) iz državnega proračuna (brez občinskih sredstev) prejele 1,24 milijarde evrov. Od tega je bilo 106,3 milijona evrov evropskih sredstev. Pri tem niso vključena evropska sredstva, ki jih organizacije pridobijo neposredno na ravni EU.
Ministrstvo za javno upravo je v zadnjih desetih letih prek Sklada za razvoj nevladnih organizacij in drugih razpisov razdelilo 66,2 milijona evrov. Gre za sredstva, namenjena razvoju podpornega okolja, profesionalizaciji sektorja in sofinanciranju projektov, izbranih na razpisih EU in EFTA. Sklad je bil vzpostavljen leta 2018, financira pa se predvsem iz nenamenske dohodnine. Kdo je prejel največ sredstev? CNVOS, Kulturno izobraževalno društvo PiNA, Slovenska filantropija, NOVUS in Zavod Dobra družba.
Kdo se 'pase' v javnih jaslih?
Ob tem Forbici zavrača očitke, da so najbolj kritične organizacije odvisne od države. "Tiste organizacije, ki gredo predvsem današnji opoziciji v nos, niso v resnici odvisne od javnega denarja. So med tistimi, ki prejemajo manj javnega denarja ali pa ga sploh ne prejemajo. To je zanje dobro. Da jim ni mogoče očitati, da se pasejo na javnih jaslih in potem kritizirajo te iste jasli."
Mirovni inštitut je po podatkih CNVOS-a leta 2024 prejel 835.719 evrov, Legebitra 374.932,08, Danes je nov dan 91.287, Amnesty International 67.679 evrov, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja 65.933 evrov.
Ključno je, da takšne organizacije imamo, dodaja Forbici. "Politika se tiče vseh, je odločanje o pravilih, po katerih živimo, je odločanje o tem, kam gre naš skupni denar. Kateri so tisti izzivi in problemi, ki jih bomo prioritetno reševali. Seveda bi bilo naivno dopustiti, da bi o tem odločala samo ozka klika tistih, ki smo jih slučajno vsake štiri leta izvolili na volitvah. Dobro je, da jim gledamo pod prste. In da so soočeni tudi z drugačnimi pogledi, s kritičnimi pogledi, zato, da so lahko končne odločitve boljše."
Mirovni inštitut: milijon in pol proračuna
Mirovni inštitut na Metelkovi 6 se redno znajde v političnih razpravah o nevladnikih, javnem financiranju in ideoloških oznakah. Kritiki inštitutu pogosto očitajo politično pristranskost. Direktor Iztok Šori poudarja, da so raziskovalni inštitut: "Delamo to, kar pač nekdo v demokraciji mora delati. Tisti, ki tukaj lepijo nalepke levo-desno, je bolj problem v tej interpretaciji kot pa v našem delu. Mi je pa jasno, da skrajna desnica seveda ne podpira takšnih vrednot, ampak namesto znanja širi sovražni govor. Namesto demokracije uveljavlja avtoritarizem, namesto miru pa zagovarja nasilje in genocid v Palestini."
Letni proračun inštituta znaša milijon in pol, večinoma ga polnijo prek javnih razpisov. "Približno polovico sredstev pridobimo v Sloveniji, drugo polovico pa iz virov v tujini, zlasti na razpisih Evropske komisije." Leta 2024 so bili na 125. mestu med vsemi nevladniki, prejeli so 835.719 evrov javnega denarja. Financira jih tudi Fundacija Open Society madžarsko-ameriškega podjetnika Georgea Sorosa. Od leta 2016 do danes je inštitutu doniral 753.340 dolarjev oziroma 635.087 evrov. "Ta fundacija nikoli ni posegala v naše delo ali kakorkoli narekovala, kaj moramo mi početi. Kot sem dejal, bistvo je, da se naše vrednote skladajo, in potem seveda oni podpirajo sorodno misleče organizacije in njihove aktivnosti."
Na očitke politikov, da so nekatere nevladne organizacije preveč politične, sociolog dr. Gorazd Kovačič s Filozofske fakultete pravi: "Če se kakšen politik pritožuje nad politično aktivnostjo dela nevladnih organizacij, moramo to razumeti tako, da ga moti sedanja stopnja demokracije in da bi jo rad skrčil."
Civilnodružbene organizacije z izrazito zagovorniško vlogo so po besedah Deželana pogosto tarča političnih in drugih interesnih skupin, ker opozarjajo na teme, "ki jih vladajoči in elite ne želijo slišati oziroma si ne želijo, da bi jih slišalo ljudstvo". Zato se po njegovih besedah nad njimi izvaja niz ukrepov za utišanje. "S tem, ko omejujemo status in omejujemo finančna sredstva. Lahko rečemo, tega ne bomo financirali, lahko pa omejujemo na bolj sofisticiran način. To precej dobro počnejo zahodnoevropske države, ko se ve, da v finančne pogoje umestijo določene elemente, ki diskvalificirajo določen tip organizacij. In smo že dlje časa priča drugemu."
Najstrožji nadzor izvajajo financerji: ministrstva, občine, evropske institucije in mednarodne organizacije, dodaja Deželan. "Poročanje za evropski denar je zelo regulirano in dovršeno, zato so anomalije zelo redke," pravi. Po njegovih besedah pa se težave pojavljajo pri razdeljevanju nekaterih nacionalnih in lokalnih sredstev. Tam gre pogosto za "problem financerjev, ki želijo speljati denar do svojih obvodov in zaobiti uveljavljene organizacije". To se po njegovem mnenju dogaja tudi z namenom delegitimacije civilne družbe, ustanavljanja organizacij GONGO ter preusmerjanja javnega denarja za druge namene, na primer politične stranke.
Inštituti blizu političnim strankam
Vzporedno s kritiko nevladnikov se v ospredje vrača vprašanje strankarskih inštitutov, ki so formalno nevladne organizacije, a delujejo v neposredni bližini političnih strank. Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka, Inštitut dr. Jožeta Pučnika in Inštitut 1. maj so trije najvidnejši strankarski inštituti v Sloveniji, povezani z NSi, SDS in SD. Gre za finančne tokove med političnimi strankami, družinskimi podjetji in inštituti?
Koliko javnega denarja so prejeli leta 2024 po podatkih CNVOS-a? Inštitut Janeza Evangelista Kreka je prejel 3.750 evrov od občin. V vseh letih obstoja 53.033 evrov od proračunskih porabnikov, kažejo podatki Erarja. Inštitut 1. maj je prejel 1.272 evrov od javnih zavodov leta 2024. Inštitut dr. Jožeta Pučnika pa 32,25 evra od Fursa.
Da obstajajo strankarski inštituti, ni slovenska posebnost. Forbici in Deželan se strinjata, da strankarski inštituti niso problem sami po sebi, dokler je financiranje transparentno. "Če to izvajajo v duhu in luči političnega pluralizma, je to nekaj pozitivnega. Ključno je, ali gre za zavajanje, ali te organizacije počnejo nekaj drugega kot tisto, za kar so ustanovljene," opozarja Deželan. Forbici pa dodaja, da je "treba biti zelo pazljiv, kako je z javnim denarjem in se izogibati temu, da bi politiki oz. stranke, kadar so na oblasti in držijo v rokah ministrstva, poskrbeli za to, da bi se k tem organizacijam stekal javni denar. Problem je financiranje iz javnih gospodarskih družb."
Nova Slovenija je pod drobnogledom preiskovalne komisije Državnega zbora zaradi strankarskega Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka. Kot smo razkrili v rubriki 24UR Fokus, so v času, ko je ministrstvo za infrastrukturo vodil Jernej Vrtovec, podpredsednik NSi, prek javnih razpisov dobila posle tudi podjetja Riko, Kolektor, podjetja Darija Južne ter Gorenjska gradbena družba. Ta ista podjetja so bila pozneje, tako ugotavlja preiskovalna komisija, radodarna do strankarskega Inštituta Janeza Evangelista Kreka. Kolektor mu je dal približno 66.000 evrov, Riko dobrih 55.000, podjetja v lasti Darija Južne 37.000 evrov, Gorenjska gradbena družba pa 20.000 evrov donacij. Inštitut naj bi prek fiktivnih pogodb plačeval ključne ljudi Nove Slovenije, in sicer glavnega tajnika, njegovega namestnika, mednarodnega tajnika ter dva predstavnika za odnose z javnostmi. Torej tudi glavnega tajnika NSi Roberta Ilca, sicer solastnika inštituta, ki ima prostore v stavbi Nove Slovenije. Med letoma 2020 in 2022 naj bi zaslužil prek stranke 54.000 evrov, prek inštituta pa 50.000. Za našo rubriko 24UR Fokus je Robert Ilc glede inštituta komentiral: "Nikakor in nikoli ni bil obvod stranke za financiranje."
SD pa ima Inštitut 1. maj. Leta 2022 sta ga ustanovila predsednica SD Tanja Fajon in nekdanji glavni tajnik SD Klemen Žibert. Za najem prostorov v zdaj že nekdanji strankini vili je inštitut, katerega prihodki so večinoma donacije, plačeval stranki SD 13.500 evrov na mesec. Čeprav v stranki zanikajo obvodno financiranje in trdijo, da najemnina ni sporna, so pogodbo z inštitutom prekinili.
V ozadju razprav o financiranju nevladnih organizacij ostaja tudi primer nekdanje ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik. Ministrstvo je marca 2023 objavilo javni razpis za krepitev državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij na tem področju v višini približno 10,6 milijona evrov. KPK je pri izvedbi razpisa zaznala sum kršitve določb o nasprotju interesov. Med največjimi prejemniki sredstev na omenjenem razpisu je bil namreč Inštitut za preučevanje enakosti spolov, ki ga vodi njena nekdanja sodelavka in poslovna partnerka Kaja Primorac. Ta je tudi direktorica in solastnica podjetja Smart center, katerega solastnica je bila nekoč tudi Ajanović Hovnikova. Ajanović Hovnikova je zoper odločitev KPK sprožila upravni spor. Upravno sodišče je razsodilo, da nekdanja ministrica ni kršila Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, zadevo pa je KPK vrnila v ponovno odločanje, ki bo, kot so sporočili s KPK, "pri svojem nadaljnjem ravnanju upoštevala vse napotke sodišča in po potrebi izvedla dodatne dokaze". Zadeva je tudi na Okrožnem državnem tožilstvu v Murski Soboti v predkazenskem postopku. "Zaradi interesa preiskave in varstva osebnih podatkov več informacij ne moremo posredovati," so nam sporočili.
Kdo prejme največ javnega denarja?
Na vrhu med nevladniki so trije izvajalci osebne asistence. Rekorder je Osebna asistenca Pomurja – lani več kot 18 milijonov evrov. Sledita Zavod Brez ovir z več kot 13 milijoni in Zveza Sonček z 11 milijoni. Takoj za trojico je Waldorfska šola, Združenje multiple skleroze in Zavod svetega Stanislava, vsi s slabimi devetimi milijoni. Med prvimi desetimi je praviloma tudi Rdeči križ, ki je lani prejel 8,4 milijona. Forbici pojasnjuje, da je od leta 2019 – odkar smo uvedli osebno asistenco – seznam prvih desetih približno enak.
Vodilni iz Osebne asistence Pomurja in Zavoda brez ovir pred naše kamere niso želeli stopiti. Pri Zavodu brez ovir je sicer Računsko sodišče pred leti ugotovilo, da so za več kot 200.000 evrov oškodovali osebne asistente pri izplačilih nadur. Pisna pojasnila Osebne asistence Pomurja pa objavljamo spodaj.
V petih letih več kot 77 milijonov javnega denarja
Zavod Osebna asistenca Pomurja je eden največjih izvajalcev osebne asistence v državi. Trenutno storitev zagotavljajo 377 uporabnikom, pri čemer zaposlujejo 665 osebnih asistentov, pojasnjuje direktor zavoda Stanko Novak in predsednik Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije. Kot poudarja, zavod ne ustvarja dobička – "morebitni presežki sredstev se ob zaključku poslovnega leta vrnejo v državni proračun". Tako so v letu 2023 vrnili 414.262 evrov – 91,7 odstotka vseh sredstev je bilo namenjenih plačam osebnih asistentov, preostalih 8,3 odstotka pa organizaciji izvajanja storitve. Zavod je v zadnjih petih letih po podatkih Erarja prejel več kot 77 milijonov evrov.
Kako zagotavljajo transparentno porabo denarja in nadzor nad opravljenimi urami osebne asistence? Novak zagotavlja, da je poraba sledljiva: opravljene ure evidentirajo usklajevalci, potrjujejo jih uporabniki, podatki pa se redno poročajo ministrstvu. "Ministrstvo pri nadzorih nad našim delovanjem ni ugotovilo nepravilnosti," dodaja.
Ministrstvo za delo ocenjuje, da so določene prilagoditve in izboljšave sistema nujne, zato je pripravilo nov predlog Zakona o osebni asistenci. Njihov predlog novele zakona, zagotavljajo, bi okrepil nadzor. Ministrstvo je v zadnjih nadzorih nad izvajalci osebne asistence ugotovilo več nepravilnosti in zato sedmim izvajalcem odvzelo status izvajalca osebne asistence. V treh primerih je ministrstvo vložilo tudi kazenske ovadbe zoper odgovorne osebe. Poleg tega so vložili tožbe zaradi neupravičeno porabljenih sredstev.
Na tretjem mestu Zveza Sonček
Kako v Zvezi Sonček porabijo javni denar? Zveza Sonček je že pred 30 leti prevzela javne storitve države, skrbi za ljudi z oviranostjo in njihove družine, pojasnjuje pomočnik direktorja in predsednik zveze Iztok Suhadolnik. Izvajajo številne socialnovarstvene storitve – vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji, institucionalno varstvo v stanovanjskih skupinah in osebna asistenca. Dodaja, da so programi razvejani in potekajo vsak dan v letu. "Imamo različne programe, od obnovitvene rehabilitacije, počitnic, izobraževanj, športa, kulture ..." Najobsežnejša storitev je osebna asistenca. Imajo 133 uporabnikov, zanje skrbijo 203 osebni asistenti.
Prva stanovanjska skupina iz leta 1991 je orala ledino deinstitucionalizacije v Sloveniji. "Da pridobijo vse tiste veščine, znanja in spretnosti, ki jim omogočajo, da samostojno in sami odločajo o svojem življenju."
Za mnoge je Sonček več kot organizacija, poudarja podpredsednik zveze Emir Okanović. "Svoj potencial lahko uporabim na način, kot ga verjetno v širšem okolju zaradi svoje oviranosti ne bi mogel. Če Sončka ne bi bilo, bi bila naša družba, in to ne le družba ljudi z oviranostjo in njihovih staršev, močno osiromašena."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.