'Če dam tiste slike, pol smo v riti, ne': prisluhi v aferi Kostak

Zgodba o domnevno nezakonito zakopanih smeteh v Kostaku oziroma njihovem Centru za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad se vleče že od leta 2022, ko so na policijo in tožilstvo prišle prve anonimne prijave. Kriminalisti sumijo, da je pet osumljenih – štirje zaposleni iz Kostaka in okoljska inšpektorica – podjetju prineslo za 8,7 milijona evrov protipravne premoženjske koristi. To sumijo na podlagi poročila o ravnanju z odpadki, iz katerega naj ne bi bilo razvidno, kje je končala razlika skoraj 58 tisoč ton odpadkov v samo enem letu. Kriminalisti so oktobra lani izvedli 13 hišnih preiskav zaradi suma kaznivega dejanja obremenjevanja ali uničevanja okolja in suma pomoči pri kaznivem dejanju.

V rubriki 24UR Dejstva smo neuradno pridobili sodno odredbo. V njej so kriminalisti popisali prestrežene pogovore med nekdanjimi vodilnimi v podjetju Kostak. Policija v dokumentu navaja, da sumi, da so zaposleni vedeli, kje so zakopani odpadki in so jih poskušali prikriti. Da ohranimo verodostojnost, smo jih ohranili takšne, kot so jih zapisali policisti.

*POJASNILO: V uredništvu hranimo izvirnik dokumenta v pisni obliki. Ker zvočni posnetek ne obstaja, izbrane dele dokumenta v prispevku interpretira napovedovalec. Pri pripravi zvočne podobe smo si pomagali tudi z umetno inteligenco.

Kriminalisti sumijo, da naj bi Miljenko Muha kot vodja hudodelske združbe – kot jo imenujejo v sodni odredbi – dajal navodila članu uprave Jožetu Leskovarju in direktorici sektorja za ravnanje s surovinami Jožici Stegne. Policisti sumijo, da sta nato organizirala prirejanje dokumentacije, da so na papirju lažno prikazovali obdelavo smeti. Delavce, ki naj bi zakopavali smeti, naj bi na terenu – po navodilu nadrejenih – vodil vodja centra za ravnanje z odpadki Martin Baznik in jim tudi plačeval. Nekdanji okoljski inšpektorici Mojci Križe pa kriminalisti očitajo pomoč pri kaznivem dejanju.

Osumljeni iz Kostaka – dokler traja kriminalistična preiskava – domnevnih nepravilnosti ne želijo komentirati. Mojca Križe pa prek odvetnice Maje Bahor iz odvetniške družbe Bahor Škerlj zavrača kakršnokoli odgovornost, o očitkih pa sporoča, da so iztrgani iz konteksta. "Vsi očitki zoper našo stranko so neresnični oziroma so predstavljeni iztrgano iz konteksta, pri čemer iz njihove vsebine izhaja tudi očitno nerazumevanje načina dela inšpektorja ter samega inšpekcijskega postopka. Inšpektor vedno v teh postopkih obvesti zavezanca o dnevu in uri obiska, da lahko le-ta pripravi vso potrebno dokumentacijo, hkrati pa mu razloži postopek in ga seznani z možnostjo pravnega sredstva – npr. pritožbe. Interni nadzor kot tudi izredna revizija, ki sta bili v celoti opravljeni, nepravilnosti o delu gospe Križe nista ugotovili. Naša stranka zato meni, da je bila v celotni zadevi postavljena v položaj osebe, ki naj bi prevzela odgovornost za nepravilnosti, ki jih ni povzročila. Gospa Križe zavrača kakršno koli odgovornost."

Tako pa se je decembra 2024 zagovarjal Muha, takrat še v vlogi predsednika uprave. "Vsi naši interni postopki, preverjanje teh napisov in vsega ostalega so pokazali, da nobenega zakopavanja smeti ni bilo."

Inšpekcija za okolje je v preteklih letih zoper družbo Kostak vodila več inšpekcijskih postopkov, od katerih je bila večina zaključenih (zaradi požara, neprevzete embalaže, fotovoltaike). Postopek, kjer so inšpektorji pod zemljo odkrili za 2900 kubikov zakopanih komunalnih odpadkov, je zaključen. Kostak je odpadke odstranil in obdelal.

Trenutno pa še vedno vodijo postopek v zvezi z ravnanjem z odpadki na območju CRO Spodnji Stari Grad. Ker Kostak odpadkov ne skladišči ustrezno pod streho v zaprtih objektih, kot zahteva dovoljenje, sta bili izrečeni dve denarni kazni – v višini 10.000 evrov in 50.000 evrov, ki jih je Kostak že poravnal. Novo vodstvo Kostaka, član uprave Aleksander Svetelšek poudarja, da so količine nakopičenih odpadkov že začeli zmanjševati. "Mi smo ta kup odpadkov v tem polletju zmanjšali s 57.000 ton na 43.000 ton, kar pomeni 25 %. Ta problem rešujemo. Je pa to velik tehnični zalogaj, ker je količina velika."

Nekdanje vodstvo je za sabo pustilo kar dobre tri milijone evrov izgube, zato se je nova uprava s Sergejem Murgeljem na čelu lotila sanacije poslovanja, poudarja Svetelšek. "Nova uprava je takoj naredila analizo stanja in sprejela eno kopico ukrepov, ki so se dotikali vsakega področja v družbi Kostak. In moram reči, da smo z ukrepi zadovoljni. Zaradi tega, ker sicer ob polletju še poslujemo z izgubo, ampak v maju in juniju smo že poslovali pozitivno. Ob tem so nam prihodki zrasli za 22 odstotkov."

Glede preiskav pa se v novi upravi distancirajo, da kriminalističnih preiskav ne morejo komentirati, posamezniki pa niso več zaposleni v družbi. "Družba Kostak ni bila preiskovana, ni bila obdolžena in ni del te preiskave, zato nismo seznanjeni, v kateri fazi je ta postopek," dodaja Svetelšek.

V luči kriminalistične preiskave pa se je zgodil nedavni prevzem Kostaka. Podjetje Žarn, ki je eden izmed glavnih podizvajalcev Kostaka, je svoj lastniški delež povečalo na skoraj 41 odstotkov. Medtem ko ima Mestna občina Krško v rokah 43 odstotkov lastništva, družba Žarn skupaj s konzorcijem lastnikov zdaj obvladuje prek 50,6 odstotka Kostaka.

Župan Mestne občine Krško Janez Kerin pravi, da so lastniško zelo vpeti v samo družbo. "Nismo več največji lastnik, ampak smo pa še vedno zelo pomembni poslovni lastnik in partner te družbe. Imamo s to družbo tudi koncesijsko pogodbo za izvajanje javne gospodarske službe." Občina ima v nadzornem svetu Kostaka dva predstavnika.

A ker med lastniki ostaja tudi prvoosumljeni Miljenko Muha, kot smo izvedeli neuradno, se odpira vprašanje, ali so v komunalnem podjetju prevladali zasebni interesi. Novi največji lastnik in direktor Marko Žarn medtem odgovarja, da v nadaljnji razvoj Kostaka verjamejo, s preiskavo pa da niso seznanjeni.

Kako pa novo vodstvo in občina komentirata kriminalistično preiskavo ter razmerja moči? Kerin pravi, da "trenutni upravi lahko rečem zaupam. Kar se tiče pa samih posameznih družbenikov, pa vsak ve svojo zgodbo." Občinski svet je naročil izredno revizijo poslovanja, župan Kerin delne rezultate pričakuje jeseni.

Po hišni preiskavi je inšpektorat uvedel interni nadzor in notranjo revizijo, inšpektorici Mojci Križe pa je bila izrečena izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. "V okviru internega nadzora in notranje revizije, ki jo je izvedlo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, so bile ugotovljene posamezne nepravilnosti. V delovnopravnem postopku je bila inšpektorici najprej izrečena prepoved opravljanja dela, po zaključku postopka pa izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zoper obe odločitvi je vložila pritožbo pri Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja pri vladi, ki je pritožbi zavrnila in potrdila odločitve inšpekcije." Ker je nekdanja inšpektorica zoper navedeni odločitvi vložila tožbi, postopka še nista pravnomočno zaključena.

Inšpektorica Križe se je februarja 2026 upokojila. Njena odvetnica pravi, da gre za "neutemeljene očitke delodajalca in tudi neobrazložene, nenazadnje pa je potrebno poudariti, da je bila neposredno nadrejena seznanjena z delom gospe Križe že vsaj od januarja 2025, zato je podana odpoved tudi prepozna. Glede internega nadzora pojasnjujemo, da komisija ni ugotovila nobenih nepravilnosti glede dela gospe Križe. Interni nadzor je ugotovil pretežno administrativne pomanjkljivosti in ni potrdil očitanih vsebinskih kršitev. Istočasno z internim nadzorom se je vodil tudi postopek izredne revizije, ki prav tako ni odkril vsebinskih nepravilnosti."