Ali je javni dolg Slovenije rekorden, nad- ali podpovprečen v EU?

Predsednica SAB Alenka Bratušek je v predvolilnem intervjuju za POP TV in 24 ur.com dejala, da je "naša država v tem trenutku zadolžena, kot ni bila še nikoli. Najvišji je naš javni dolg, 40 milijard evrov".

Zadnji uradni podatki Statističnega urada RS (SURS) o javnem dolgu države se nanašajo na tretje četrtletje lanskega leta. Takrat je konsolidiran javni dolg znašal 40,134 milijarde evrov, a nominalno ni bil najvišji doslej. Nominalno je bil višji v prvem četrtletju lanskega leta, ko je znašal 40,15 milijarde evrov. Takrat je tudi prvič doslej presegel 40 milijard evrov.

A za primerjave, zlasti med državami, se uporabljajo podatki o deležu javnega dolga v bruto domačem proizvodu (BDP). Ta je v tretjem četrtletju lanskega leta znašal 79,6 odstotka BDP. To pa ni najvišji delež doslej. Na letni ravni je bila država najvišje po deležu BDP zadolžena v letu 2015, ko je ta delež znašal 82,5 odstotka. Po četrtletjih (ki so med seboj slabše primerljiva), pa je bila država najvišje zadolžena v prvem četrtletju lanskega leta, ko je delež dolga v BDP znašal 85 odstotkov.

Po ocenah ministrstva za finance je javni dolg ob koncu lanskega leta znašal 74,9 odstotka BDP. Ob upoštevanju podatka statističnega urada, da je BDP v tekočih cenah ob koncu leta 2021 dosegel 52,02 milijarde evrov, bi tako javni dolg na zadnji dan lanskega leta znašal nekaj manj kot 39 milijard evrov.

Ali je v Sloveniji javni dolg podpovprečen glede na raven EU?

Predsednik NSi, minister za obrambo in podpredsednik vlade Matej Tonin je 26. januarja objavil, da je javni dolg države podpovprečen glede na raven EU.

Slovenija se s 79,6 odstotka javnega dolga v deležu BDP v tretjem četrtletju lanskega leta  uvršča na 11. mesto med državami EU. Takšno uvrstitev smo dosegli tudi ob koncu leta 2020, ko je javni dolg znašal 79,8 odstotka BDP. V obeh primerih smo bili pod povprečjem EU, kažejo podatki Eurostata. Države EU so bile konec leta 2020 in v tretjem četrtletju 2021 povprečno zadolžene za 90,1 odstotka BDP, močno dviga povprečje Grčija, katere javni dolg znaša več kot 200 odstotkov BDP.

Ali je nominalni javni dolg povezan z rastjo BDP?

Poslanka Konkretno Monika Gregorčič je v začetku januarja zapisala, da je logično, da absolutni dolg na prebivalca v Sloveniji narašča, saj raste BDP države, tudi produktivnost.

Za komentar, ali je kakšna vzročno-posledična povezava med rastjo absolutnega dolga ter rastjo BDP in produktivnosti, smo povprašali našega strokovnega sodelavca Miha Dominka z Inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani. 

Kot je pojasnil Dominko, prvi del izjave, torej, da je logično, da absolutni dolg raste zaradi rasti BDP in produktivnosti, ni pravilen. "Namreč, ob višjem BDP se pobere več davkov, kar pomeni, da bi država lažje znižala tudi absolutni dolg. Drži pa, da je pri ocenjevanju problematike višine javnega dolga zagotovo bolj primerna relativna primerjava na BDP ter da so trenutno razmere za zadolževanje relativno ugodne."

Prav tako je treba povedati, da zaradi pandemije in vseh ukrepov zagotovo ni bil čas, da bi država zniževala absolutni dolg, saj je morala delovati proticiklično, torej je s trošenjem je preprečevala še večji padec BDP,  trdi Dominko.