Ali poslanec s prestopom izda volivce?

Zadnji prestop med poslanskimi skupinami oziroma med političnimi strankami v tem mandatu se je zgodil januarja letos, dobra dva meseca pred državnozborskimi volitvami. Gre za presenetljiv odhod vodje poslanske skupine Levica Mateja Tašnerja Vatovca k SD. Dogovarjanje o prestopu je potekalo v veliki tajnosti, s svojo odločitvijo pa je Tašner Vatovec še najbolj presenetil nekdanje strankarske kolege. Zelo ostro se je na njegov odhod odzvala Asta Vrečko, sokoordinatorica Levice. Po njenih besedah je Tašner Vatovec "izdal stranko zaradi svojih osebnih koristi in interesov". Medtem je sam pojasnjeval, da njegova odločitev ni bila sprejeta "na mah" in da je po dolgem razmisleku ocenil, da lahko kot član SD prispeva več kot v Levici. Še pred Tašnerjem Vatovcem je iz Levice aprila lani odšel Miha Kordiš, ki od takrat deluje kot nepovezani poslanec in je ustanovil stranko Mi, socialisti!

Do sprememb je prišlo v iztekajočem se mandatu tudi v drugih poslanskih skupinah, med drugim v največji vladni stranki Gibanje Svoboda. Prva, ki je zapustila poslansko skupino, je bila Mojca Šetinc Pašek. Po odhodu novembra 2023 je bila najprej nepovezana poslanka, konec septembra lani se je pridružila Socialnim demokratom. Drugi odhod iz Gibanja Svoboda je bil prestop poslanca Tineta Novaka. Odmeven predvsem zato, ker se je pridružil Demokratom.

Iz največje opozicijske stranke SDS so oktobra 2024 izstopili trije poslanci, Anže Logar, Eva Irgl in Dejan Kaloh. Logar je začel izstopno izjavo s citatom Johna D. Rockefellerja: "Ne bojte se odreči dobremu, da bi dosegli več." V njej je zapisal, da je po 25 letih članstva prišel do "spoznanja, da je čas za naslednji korak." Istega meseca je izstopil tudi iz poslanske skupine. Enako sta storila Eva Irgl in Dejan Kaloh.

Logar je po izstopu ustanovil politično stranko Demokrati, ki se je v začetku tega leta preimenovala v stranko Demokrati. Anžeta Logarja. Članica oziroma podpredsednica stranke je Irglova. Medtem je nekdanji član SDS Dejan Kaloh sredi lanskega leta ustanovil stranko Suvereni.

Najbolj burno je bilo v poslanskih skupinah po volitvah leta 2011. Velika zmagovalka predčasnih volitev 4. decembra tega leta je bila Lista Zorana Jankovića – Pozitivna Slovenija. Dobila je 28 poslanskih mest oziroma dva več kot stranka SDS. Zoranu Jankoviću pa zaradi premalo podpore v parlamentu ni uspelo postati mandatar. Zaradi nesoglasij znotraj stranke je pozneje prišlo še do razkola v stranki. Na kongresu stranke aprila 2014 je Janković ponovno prevzel vodstvo stranke, temu pa je protestno sledil val izstopov iz poslanske skupine Pozitivne Slovenije. Večina od 17 prestopnikov je najprej prestopilo v poslansko skupino nepovezanih poslancev, iz nje pa v novoustanovljeno poslansko skupino Zavezništva Alenke Bratušek.

Poleg izstopov iz Pozitivne Slovenije sta mandat zaznamovala še dva izstopa. Ivan Vogrinc se je odločil za izstop iz Državljanske liste Gregorja Viranta, Ivan Simčič pa iz poslanske skupine DeSUS. Oba sta postala nepovezana poslanca.

Jani Möderndorfer še vedno drži rekord poslanca, ki je v svoji politični karieri zamenjal največ barv. Nanj so zato leteli očitki o izdaji volivcev ter kritike, da je svojeglav in nepredvidljiv.

Politično kariero je začel v ZSMS, jo na lokalni ravni nadaljeval kot član LDS, v Mestni svet MO Ljubljana pa je bil leta 2006 izvoljen kot član Liste Zorana Jankovića. Leta 2011 mu je z Listo Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija uspelo prvič priti v parlament. Takrat je postal tudi vodja poslanske skupine.

Po notranjih sporih, ko se je Pozitivna Slovenija razdelila na dva tabora, enega okoli Zorana Jankovića in drugega okoli Alenke Bratušek, se je Möderndorfer postavil na stran Bratuškove. Po odhodu iz poslanske skupine Pozitivne Slovenije aprila 2014 je bil kratek čas v poslanski skupini nepovezanih poslancev, nato pa postal član poslanske skupine Zavezništva Alenke Bratušek (ZaAB), stranke, katere soustanovitelj je bil. S to stranko se mu je tega leta uspelo vnovič usesti na poslanski stolček. A je tudi tu počilo in to po dobrem letu od volitev. Najprej je izstopil iz stranke, septembra 2015 še iz poslanske skupine. Kot glavni razlog je ob odhodu navedel, da se njegovo delo in pogled na delovanje stranke razlikuje od tistega, kar je bilo zapisano ob ustanovitvi stranke.

Je bila pa njegova odločitev usodna za poslansko skupino ZaAB, ki je po njegovem odhodu štela le še dva člana, da bi obstala, bi morala imeti najmanj tri poslance. Nekaj mesecev je bil nepovezani poslanec, nato je našel zatočišče v Stranki modernega centra (SMC).

Zahvaljujoč tej stranki mu je leta 2018 spet uspelo postati poslanec. Nadomestil je Mira Cerarja, ki je postal zunanji minister. Poslanec je ostal tudi potem, ko je po odstopu vlade Marjana Šarca oblikoval vlado Janez Janša. Takrat se je namreč Cerar, ki ni bil več zunanji minister, poslanskemu mestu odpovedal. Tudi ta postaja zanj ni bila zadnja. Nezadovoljen zaradi vstopa SMC v tretjo vlado Janeza Janše jo je maja 2020 zapustil. Tokrat je izbral Listo Marjana Šarca. Njegov prestop sicer ni bil presenečenje, saj je odločitvi SMC, da vstopi v Janševo koalicijo, že prej javno nasprotoval.

Lista Marjana Šarca je bila njegova četrta stranka v devetih letih oziroma v obdobju, ko je bil poslanec. Pri LMŠ je kandidiral tudi na državnozborskih volitvah leta 2022, a se stranki ni uspelo prebiti v državni zbor. Njegova kariera poslanca se je s tem končala.

Pregledali smo mandate Državnega zbora od leta 1992 do danes in preverili, katera poslanska skupina je v tem času izgubila največ poslancev.

Kot smo ugotovili, je največjo izgubo doživela Pozitivna Slovenija. Po razkolu v stranki je iz njene poslanske skupine aprila 2014 odšlo 17 poslancev. Alojzij Potočnik, Alenka Pavlič, Jani Möderndorfer, Mitja Meršol in Jožef Kunič so se pozneje odločili za vstop v poslansko skupino ZaAB, Maša Kociper, Aljoša Jerič, Darko Jazbec, Maja Dimitrovski in Jerko Čehovin so bili do konca mandata v poslanski skupini nepovezanih poslancev, Matjaž Zanoškar, Peter Vilfan, Brane Golubović, Dragan Bosnić in Borut Ambrožič pa so bili po podatkih Državnega zbora nepovezani poslanci. Med prestopniki sta bila tudi Jože Velikonja in Saša Kos, vendar sta se kmalu po izstopu odločila za vrnitev k stranki, ki jima je odprla vrata v parlament.

Potem ko sta poslansko skupino LDS že v prvem mandatnem obdobju Državnega zbora po volitvah leta 1992 zapustila Ljerka Bizilj in Janez Jug, sredi leta 2004 pa še Dimitrij Rupel, ki je prestopil v SDS, je stranka največji razkol doživela na začetku leta 2007. Takrat je njene vrste zapustilo 12 poslancev. Matej Lahovnik, Pavel Gantar, Alojz Posedel, Davorin Terčon, Majda Širca, Cveta Zalokar Oražem in Vili Trofenik so prestopili v poslansko skupino nepovezanih poslancev, pozneje pa postali člani poslanske skupine nove stranke Zares Gregorja Golobiča. Medtem ko so se poslanci Milan M. Cvikl, Darja Lavtižar Bebler, Marko Pavliha in Anton Rop odločili za poslansko skupino SD, je bil Slavko Gaber do konca mandata nepovezani poslanec.

Med poslanskimi skupinami, ki izstopajo po številu odhodov, je na tretjem mestu s 14 prestopi, enim manj kot v primeru LDS, Slovenska nacionalna stranka (SNS) Zmaga Jelinčiča. Samo v prvem mandatu 1992 – 1996 jo je zapustilo 9 poslancev, med prestopniki v naslednjih letih je bila tudi poslanka Polonca Dobrajc. Razkol je poslanska skupina doživela tudi leta 2008, ko so njeno poslansko skupino zapustili Barbara Žgajner Tavš, Sašo Peče in Boštjan Zagorac. Ustanovili so stranko Lipa in dobili svojo poslansko skupino.

Na izstope ni bila imuna tudi poslanska skupina SDS, iz katere je doslej izstopilo sedem poslancev. Poleg Anžeta Logarja, Eve Irgl in Dejana Kaloha, ki so stranko zapustili v iztekajočem se mandatu, je iz njenih vrst že konec leta 2001 izstopil Franc Čebulj, v naslednjih letih pa še Franc Pukšič, oba sta prestopila v SLS.

Levica, njena predhodnica je Združena levica, je izgubila zaradi prestopov šest poslancev, Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB) štiri, tri pa SD, kar je malo glede na to, da je to poleg SDS edina stranka, izvoljena v parlament na vseh parlamentarnih volitvah v samostojni Sloveniji.

Pri pregledu vseh mandatov smo preverili tudi, katere poslanske skupine oziroma stranke so se številčno najbolj okrepile s prestopniki. Na prvem mestu je po številu poslancev prestopnikov, ki so našli zatočišče pri njih, stranka SD. Skupno je v vseh letih pridobila 10 poslancev.

Na drugem mestu je poslanska skupina Zares, ki je bila ustanovljena oktobra 2007, in sicer po izstopu poslancev iz LDS. Poslanska skupina Zavezništvo Alenke Bratušek je bila ustanovljena sredi leta 2014, in sicer po razkolu Pozitivne Slovenije. Vanjo se je vključilo 5 nekdanjih poslancev Pozitivne Slovenije, pozneje pa v njeno naslednico Stranko Alenke Bratušek še poslanec Branislav Rajić, prej poslanec SMC.

Med strankami z več prestopniki je tudi SLS. Za vključitev v to poslansko skupino so se doslej odločili štrije poslanci. Tri poslance je skupno v vseh mandatih pridobila SDS, in sicer Lidijo Ivanuša, ki je decembra 2019 prestopila iz SNS, v mandatu 2000 - 2004 pa je poleg Dimitrija Rupla v poslansko skupino SDS prestopil tudi Bogomir Vnučec, prej član poslanske skupine SMS.

Največ poslancev, in sicer 48, je bilo po izstopu iz matične poslanske skupine vsaj nekaj časa v poslanski skupini nepovezanih poslancev, 47 pa se jih je odločilo, da bodo nepovezani poslanci. Medtem ko so nekateri vztrajali do konca mandata, so drugi ponovno našli politično zavetje v poslanskih skupinah.

Kako odločilni so lahko prestopi med strankami in poslanskimi skupinami, smo lahko, spomnimo, videli leta 1997. Janezu Drnovšku je za izvolitev za mandatarja manjkal odločilni 46. glas. Poslanec Ciril Pucko je bil na koncu tisti, ki mu je s svojim zgodovinskim prestopom iz SKD v LDS omogočil izvolitev. Zaradi tega je postal Pucko sinonim za odločilne prestope in tarča kritik, da je izdal volivce.

Ni bil pa to edini usodni prestop v mandatu 1996-2000. Poleg Pucka sta v tem obdobju prestopili tudi poslanki SNS Polonca Dobrajc in DeSUS Eda Okretič Salmič, njun prestop pa je bil prav tako odločilen pri izbiri mandatarja, le da takrat Andreja Bajuka. Ta je bil maja 2000 za mandatarja izvoljen šele v tretjem poskusu. Za njegovo potrditev je bila potrebna le navadna večina. Podprlo ga je 46 poslancev, 44 jih je glasovalo proti. Brez glasov Dobrajc, ki je prestopila v SDS, in Okretič Salmič, ki je postala samostojna poslanka, Bajuku ne bi uspelo postati mandatar.

Ali poslanec, ki prestopi iz matične poslanske skupine in stranke, ki mu je odprla vrata parlament, izda volivce? Vprašanje, aktualno vedno znova ob prestopih, ki pa so stalnica vseh mandatov.

V zgodovini samostojne Slovenije je poslansko skupino zapustilo 96 poslancev, največ torej v mandatu 2011-2014, ko je prestopilo 19 poslancev. Sledi mandat 2004-2008, ko se je za ta korak odločilo 16 poslancev, najmanj sprememb v poslanskih skupinah pa je bilo v mandatu 1996-2000. Takrat so prestopili trije poslanci, ki pa so odločali o mandatarju.

Kljub številnim očitkom o izdajah volivcev, doslej ni prišlo do poskusov, da bi spremenili pravila glede prestopanja. Na spletno stran portala Predlagam vladi je bil sicer pred leti naslovljen predlog, da bi poslancu, ki prestopi v drugo stranko, prenehal mandat. "Vsi vemo, da je potrebno določeno število glasov, če želi posamezna stranka sploh priti v parlament. In če nekoga voliš, ker zagovarja določen program, potem je nesramno, da se ta lahko potem premisli", je zapisala državljanka, prepričana, da tak poslanec ne bi smel več sedeti v parlamentu.

Na omenjeni predlog je takrat odgovorilo ministrstvo za javno upravo, in sicer, da 82. člen ustave določa, da so "poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila". Iz navedenega po mnenju ministrstva izhaja, da je mandat poslanca reprezentativni (predstavniški). To pa pomeni, da izvoljeni predstavnik v parlamentu ne predstavlja posameznih volivcev, ki so ga izvolili, niti volilne enote, v kateri je bil izvoljen, pač pa ljudstvo kot celoto. Z drugimi besedami, tudi če poslanec zamenja poslansko skupino ali stranko, še naprej predstavlja ljudstvo.