O tem, kako točne in resnične so izjave predsednikov strank, ki smo jih lahko slišali na ponedeljkovem predvolilnem soočenju, pa tudi v nocojšnjih Dejstvih ob 19.00 v oddaji 24UR.
Davčno breme res tako visoko?
"Ta vlada je v zadnjih, v zadnjem letu oziroma v zadnjih štirih letih davčno breme prebivalcev in gospodarstva povečala za milijardo in pol, za milijardo in pol in to se pozna na koncu koncev v tem oportunitetnem manjšem znesku, ki konča v naših žepih," pravi Anže Logar, predsednik stranke Demokrati Anžeta Logarja.
FURS je lani pobral 26,6 milijarde evrov, kar je 1,5 milijarde evrov več kot leta 2024, ko je bilo 25,1 mrd evrov pobranega denarja. Vendar gre za celotne javnofinančne prihodke in prejemke Fursa. To pomeni, da v to niso všteti le davki, ampak tudi prispevki za socialno varnost. Teh so po podatkih Fursa pobrali lani 11,4 milijarde evrov, leto prej pa 10,5 milijarde evrov.
Pobranih davkov, carin in trošarin je bilo leta 2024 14,6 milijarde evrov, lani pa 15,1 milijarde evrov, kar je 579 milijonov evrov več kot leto prej.
Ker torej ne gre zgolj za davke, ampak tudi prispevke, smo Logarjevo izjavo označili z "Ne drži".
Bi povprečno gospodinjstvo res imelo 7.500 evrov več?
"Če ne bi aktualna vlada prekinila naše mini davčne reforme, bi povprečno gospodinjstvo v Sloveniji ob koncu tega mandata imelo 7.500 evrov več. Jasno je, da bomo mi to splošno davčno olajšavo, ki je bila temelj te mini davčne reforme, vrnili nazaj, in jo bomo povečali s 7.500 na 8.500 evrov, ker je bila vmes inflacija in tako naprej," je v ponedeljek na naših soočenjih izjavil prvak stranke SDS Janez Janša.
Izjavo Janše, koliko več bi imelo povprečno gospodinjstvo, smo dodatno preverili in prosili za izračun neodvisne davčne svetovalce.
Kot je znano, je vlada, ki jo je vodil, maja 2021 poslala v obravnavo v DZ predlog novele zakona o dohodnini, ki je predvidevala dvig splošne davčne olajšave. Poslanci so novelo sprejeli marca 2022, približno mesec in pol pred volitvami. Po sprejetem zakonu bi se splošna davčna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo zavezanci za dohodnino, postopno do leta 2025 zvišala s takratnih 3.500 evrov na 7.500 evrov, kar bi za zaposlene pomenilo nekoliko višje neto plače. Po prihodu na oblast je sedanja koalicija proces postopnega dviga splošne olajšave ustavila.
Davčni svetovalci so nam naredili izračun, koliko manj denarja ima zaradi ustavitve splošne davčne olajšave povprečno gospodinjstvo. Predpostavka je, da imata oba starša 2.400 evrov bruto plače na mesec.
Ker ni obveljala splošna olajšava, je imel vsak od staršev v letu 2023 260 evrov manj, v letu 2024 780 evrov manj, leta 2025 pa 1.165 evrov manj denarja, kar je v treh letih skupno 2.205 evrov. Obdobje treh let je upoštevano, ker se leta 2022 davčni učinki še ne bi poznali. Skupno bi torej gospodinjstvo, starša z enim otrokom, imeli v treh letih 4.410 evrov manj denarja. To je nižji znesek od tistega, ki ga je navajal Janša. Ker pa ne vemo, iz katerih podatkov je izhajal pri izračunu, smo njegovo izjavo označili s "Previdno".
Koliko denarja ponikne zaradi korupcije?
"Ni treba nobenih novih davkov uvajati, treba bo nehati krasti v Sloveniji, po domače povedano. Kje smo mi danes? Bocvana na eni strani, Katar na drugi strani, Slovenija je v isti družbi. 3,5 milijarde evrov letno nam ponikne tako ali drugače. Če bi to obdavčili in "oprispevčili", milijarda evrov več v našem proračunu, s čimer lahko zapolnimo vse vrzeli, ki nastanejo ob razbremenitvi dela," je izjavil Vladimir Prebilič, predsednik stranke Prerod.
Ocene, koliko denarja v Sloveniji "ponikne" zaradi korupcije, niso jasne, gre zgolj za ocene. To poudarja pravni strokovnjak dr. Marjan Kos: "Glede korupcije je težava v tem, da se seveda vsi lahko strinjamo, da je to velik problem, hkrati so pa konkretne rešitve zelo problematične. Problematične so zato, ker je korupcijo težko zaznati, jo je težko izmeriti in zaradi tega je tudi težko predvideti neke učinkovite ukrepe, ki bi zmanjšali stopnjo korupcije."
Številka o izgubljenih 3,5 milijarde evrov, o kateri govori Prebilič, je navedena v dokumentu oziroma raziskavi Zelenih v Evropskem parlamentu, katerih del je kot evropski poslanec tudi Prebilič. Podatek se torej omenja, vendar je star osem let, omenjena raziskava je namreč iz leta 2018. Poleg tega gre za raziskavo, ki temelji na ocenah korupcije. Izjavo Prebiliča smo zato označili s "Previdno".
Stevanović laže ali ne?
"Če potrdilo iz kazenskih evidenc govori, pravosodje torej, da Zoranu Stevanoviću ni bila izrečena kazenska sankcija, če piše, da ni bila izrečena kazenska sankcija, in če jaz povzamem potrdilo pravosodja, vi pa trdite, da jaz zavajam, lažete vi. V momentu, ko je desetletje nazaj izrečena kazen izbrisana, pomeni, da ni bila nikdar izrečena, to je pravno formalno dejstvo in jaz sem samo pravno formalno dejstvo povedal. In nikdar se še nisem javno zlagal," to je pred dnevi na soočenju trdil predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović.
Kot pravi pravni strokovnjak dr. Marjan Kos glede izbrisa iz kazenske evidence, se v postopku rehabilitacije šteje, da obdolženec ni bil nikoli obsojen. "Iz te njegove obsodbe ne morejo nastati več nobene pravne posledice, to pa seveda ne spremeni dejstva, da je taka sodba v preteklosti bila izrečena. Zakon samo določa, da pravnih posledic te sodbe ne more biti več in da se pred zakonom taka oseba šteje, kot da ni bila nikoli obsojena."
Da je bil Stevanović zaradi poskusa zavarovalniške goljufije kaznovan z denarno kaznijo, ni dvoma. V našem uredništvu namreč hranimo sodbo kranjskega okrajnega sodišča, ki mu je izreklo sodbo leta 2008, sodba pa je postala pravnomočna leta 2010. Stevanovićevo izjavo smo zato označili z "Ne drži."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.