Anatomija vodenja: kje se križajo interesi politike in stroke?

Včeraj na seji vlade - razrešitev štirih članov ustanovitelja v svetu zavoda UKC Maribor. Vlada je razrešila predstavnike, ki jih je v svet zavoda imenovala Golobova vlada pred tremi leti, med njimi predsednika sveta zavoda Marjana Mačkoška, Klemna Pleška, Mojco Gornjak in Franca Hočevarja. Mandat so imeli do septembra 2027, a je vlada imenovala nove predstavnike: Tadeja Krašovca, Lauro Mencinger, Igorja Škrinjarja in Bernarda Memona. Slednji je državni uradnik, direktor mariborske enote zavoda za zaposlovanje, nekdanji mestni svetnik iz vrst NSi. Škrinjar je predsednik občinskega odbora SDS Ruše, članica Janševe stranke je tudi Laura Mencinger. 

Prejšnji četrtek se je precejšnja kadrovska sprememba zgodila na Dolenjskem. V Splošni bolnišnici Novo mesto je vlada predčasno zamenjala 4 člane sveta zavoda, kljub temu da so imeli mandat do septembra 2027. Odpoklicali so zdravnico Metko Petek Uhan, sicer vidno članico najmočnejše opozicijske stranke Gibanje Svoboda in Mirka Stoparja, ki se je od leta 2015 selil z ministrstva na ministrstvo: bil je na šolskem, potem na javni upravi, nazadnje na zdravju, letos je kandidiral na državnozborskih volitvah kot član stranke Fokus Marka Lotriča. Odšla sta še Nenad Kondić in zobozdravnik Jure Poglajen. Slednjega je razrešitev močno presenetila, na svojem Facebook profilu je namreč zapisal: "Svoje delo sem ves mandat jemal resno. Na seje sem prihajal pripravljen, prebiral obsežna gradiva, postavljal kritična vprašanja in podajal konstruktivne predloge. Ko je bilo treba, sem se na sejo vključil tudi z drugega konca sveta. V svetu nisem sedel za okras in nisem bil tam samo zato, da bi dvigoval roko." Dodal je še, da bolnišnica posluje dobro, brez izgub, ob velikih investicijah in odlični oskrbi pacientov, zato zahteva utemeljitev razrešitve: "Minister za zdravje, ki je celo moj kolega zobozdravnik, očitno meni, da za to funkcijo nisem več primeren. Prav. Potem bi bilo pošteno povedati tudi zakaj. Kaj konkretno sem naredil narobe? Kje smo bili kot člani sveta slabi? Katere naloge nismo opravili? Če je razlog preprosto politična menjava, naj se to pove brez ovinkarjenja."

In kdo sestavlja novi svet zavoda? Ani Zanoški bolnišnica ni tuja, v njej je bila v preteklosti že zaposlena, iz bolnišnice pa je odšla v času notranjih pretresov in afer, povezanih z ortopedskim oddelkom. Nekdanji strokovni direktor bolnišnice Boštjan Kersnič je javno izrazil pomislek glede njenega imenovanja ravno zaradi preteklih dogodkov na novomeški ortopediji. Javno je o njej znano še, da je leta 2022 na lokalnih volitvah kandidirala na listi SD. 

Tomaž Grobovšek je po javno dostopnih podatkih novomeške občinske komisije za mandatna vprašanja povezan s SDS, saj ga je ta stranka uradno predlagala na mesto predstavnika ustanovitelja v svetu javnega zavoda Zavod Novo mesto. Sandi Povše je strokovnjak za management kakovosti, organizacijo in poslovne procese, Martina Vrhovnik je izkušena lokalna funkcionarka, v preteklosti je bila kot svetnica del svetniške skupine SLS v občinskem svetu Mestne občine Novo mesto. Prejšnji svet zavoda bolnišnice je bil pogosto viden kot "podaljšana roka Ljubljane", kar je povzročalo trenja z lokalnim vodstvom bolnišnice. Z zamenjavo pa je država, pravijo poznavalci, politično moč vrnila na Dolenjsko. Novi člani so aktivni v lokalni politiki in nadzornih organih občine, zato nekatere zaposlene skrbi, da se je politični vpliv z državnega le preusmeril v lokalno politično kontrolo.

Konkreten primer političnega vpliva je tudi bolnišnica Slovenj Gradec. Avgusta je namreč vlada predčasno odpoklicala tri svoje predstavnike v svetu zavoda: poleg Mirka Prosena še vidnega člana Socialnih demokratov Marjana Podgorška in Gorazda Korošca, ki je bil zaradi zlorabe položaja obsojen na pogojno zaporno kazen, sicer pa nekoč povezan z LDS. Njihova mesta so zasedli ekonomist Štefan Šumah, član Janševe SDS, zasebna fizioterapevtka Maja Pačnik in Sebastjan Slemenik iz Nove Slovenije, prav tako ekonomist. 

In kaj je v ozadju te vladne intervencije? To smo vprašali aktualnega direktorja Vladimirja Toplerja. Za 24ur Dejstva pojasnjuje, da je poslanstvo bolnišnice stalnica, medtem ko se vodstva menjajo. Pravi, da razlogov za menjavo članov sveta zavoda ne pozna kot tudi ne ozadja: "Dejstvo pa je, da vsaka vlada ima legitimnost in legalnost, da to naredi. In mi smo tukaj imenovani s strani ustanovitelja, to je vlade, države in to sprejemam in bom vsako odločitev spoštljivo upošteval."

Topler na čelu slovenjgraške bolnišnice ne sedi prvič. Prvič je direktor postal že leta 1998 in zdržal dva mandata, kljub temu da se mu je vmes zgodil Rdeči Križ - kot predsednik te humanitarne organizacije je leta 2002 odstopil v eni odmevnejših finančnih afer. Za skoraj dve desetletji se je umaknil v stroko, potem pa prišel nazaj na čelo bolnišnice. Javno je v minulih mesecih že namignil, da bi znal odstopiti. A, kot pravi, ne zaradi pritiska politike, pač pa pogojev dela. Nujna je namreč finančna sanacija. Leta 2024, ko je prevzel vodenje, je imela bolnišnica pet milijonov evrov izgube, leto kasneje je poslovala pozitivno, a na račun prav tako petmilijonske državne pomoči. "Zdaj imamo okoli 20 milijonov (evrov) minusa," še dodaja Topler, največ zaradi odsotnosti z dela. Vsak dan namreč manjka kar četrtina zaposlenih, kar pomeni, da ne opravijo dovolj programa, saj odpadajo operacije in posegi. Povsem lahko pa bi, tako Topler, odpovedala celo urgenca. katera pa so ta hip najbolj kritična področja?

Slovenjgraško bolnišnico je sicer v preteklosti zaznamovalo vodenje Janeza Lavreta, ki je bil na položaju z vmesnimi prekinitvami vse od leta 2007 pa do dokončnega odstopa leta 2024. Kot član Nove Slovenije je v 17 letih preživel 3 desne in 5 levih vlad. Po številu kadrovskih menjav v vrhu med 10 splošnimi bolnišnicami sicer izstopa Celje: do leta 2018 jo je vodil Marjan Ferjanc, potem pa se je začelo obdobje pretresov. Položaj je prevzela članica takrat vladajoče stranke SMC Margareta Guček Zakošek, ki je 4 leta kasneje nepričakovano odstopila. Prišel je Aleksander Svetelšek in kmalu zaradi zamenjave identitete dveh starejših bolnikov tudi odšel. Leta 2023 je polni mandat nastopil kardiolog Dragan Kovačić. Tudi na goriškem so v preteklem desetletju zamenjali 5 direktorjev. Žiberna je bil eden redkih, ki je zdržal dva polna mandata. Trenutno je objavljen javni razpis za direktorja s polnim mandatom.

20. avgusta vlada ni menjala le svojih ljudi v svetu zavoda UKC LJ, o čemer smo pisali včeraj, pač pa tudi na Onkološkem inštitutu. Tomaž Slana je bil na isti dan razrešen iz svetov obeh omenjenih ustanov. Poročali smo že, da gre za človeka iz kroga nekdanjega premiera Goloba, v zdravstvenih krogih pa je bil prepoznan kot operativec, zadolžen za izvajanje centralnih finančnih usmeritev ministrstva za zdravje. Hkrati je torej sedel v svetih dveh največjih zdravstvenih institucij v državi – kot predsednik sveta Onkološkega inštituta in član sveta UKC Ljubljana. Breda Krašna je bila v svet zavoda OI imenovana šele leta 2025, slovenski javnosti je najbolj znana kot dolgoletna generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije, politično aktivna pa je na lokalni ravni na Primorskem, kjer je občinska svetnica stranke Gibanje Svoboda v Ankaranu. S prejšnjo oblastjo je povezana tudi Mojca Dobnik, saj je bila leta 2022 imenovana za v. d. generalnega direktorja Direktorata za zdravstveno nego na Ministrstvu za zdravje. Po le nekaj mesecih je odšla, njen odstop pa se je zgodil v obdobju, ko je ekipo takratnega ministra Danijela Bešiča Loredana v zelo kratkem času zapustilo več ožjih sodelavcev. Razrešen je bil še Andrej Eržen. 

Politična in strokovna analiza nove četverice vladnih predstavnikov razkriva izrazit premik k mešanici izkušenih finančnih menedžerjev ter močnih, javno izpostavljenih kadrov z desne sredine. Mojca Braz je v politiki prepoznavna že dlje časa. Bila je aktivna ter vidna članica nekdanje Državljanske liste pod vodstvom Gregorja Viranta, kjer je delovala v ožjem krogu stranke. Federico Victor Potočnik je prepoznaven zdravnik mlajše generacije, specialist infektologije, zaposlen v SB Celje, v politiki pa je bil med letoma 2015 in 2017 predsednik Mlade Slovenije, podmladka NSi. Na družbenih omrežjih velja za odločnega in glasnega zagovornika krščansko-demokratskih vrednot, tržnih rešitev v zdravstvu ter ostrega kritika levih političnih opcij. Zvonka Zupanič Slavec je ugledna zdravnica, redna profesorica in vodilna slovenska zgodovinarka medicine na Medicinski fakulteti UL. Andrej Pivčevič pa zastopa finančno menedžerski kader. V preteklosti je bil dolgoletni izvršni direktor za komercialo v Delavski hranilnici, trenutno je direktor lastnega podjetja.

Komisija za preprečevanje korupcije opozarja, da morajo člani sveta javnih zavodov in vodstva bolnišnic delovati v javnem interesu. Lani in letos so prejeli okoli 50 prijav domnevnih nepravilnosti. Namestnica predsednice Tina Divjak pravi, da mora pozicije v svetih javnih zavodov zasedati strokoven kader, ki lahko zagotavlja najboljše storitve za uporabnike: "Kakor hitro pa politika penetrira v te konkretne odločitve o zaposlovanju ali postavljanju direktorjev javnih zavodov, se pa potem postavlja tveganje, ali je resnično izbran najboljši kader, najbolj strokoven ali je izbran tisti, ki je najbolj pripaden?" Divjak dodaja še, da sprememba pravilnika, ki je omogočila, da ustanovitelj člane svetov menja na hitro, jasno nakazuje na politično pripadnost in ne strokovnost. 

"Hkrati je potrebno povedati tudi, da je sodišče že večkrat izpostavilo, da člani sveta javnih zavodov niso vezani in ne smejo biti vezani na dnevna navodila ustanovitelja," še poudarja naša sogovornica: "Pri dnevnih odločitvah v javnih zavodih politika nima kaj iskati. Odločitve morajo biti strokovne in v javnem interesu."

Poglejmo še v Splošno bolnišnico Murska Sobota in Celje. Prejšnjo zasedbo sveta zavoda so sestavljali izjemno visoko profilirani državni kadri in funkcionarji, tesno povezani s politiko takratne vladajoče koalicije. Mojca Kert je ena najvplivnejših energetskih menedžerk v krogu stranke Gibanje Svoboda. Pred prihodom v politično-gospodarski vrh je bila namreč zaposlena v družbi GEN-I, septembra 2023 pa je prevzela vodenje državnega operaterja trga z elektriko Borzen, ki ga zdaj po menjavi oblasti vodi Peter Žmak. Branko Gabrovec je generalni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje in član Socialnih demokratov. Igor Alfirević je bil del istega avgustovsko-septembrskega vladnega odpoklica tudi v UKC Ljubljana. Odpoklican je bil še Tomaž Alič.

Kakšen profil pa prinašajo novi člani? Simona Himelrajh je pravnica in izkušena lokalna upravna strokovnjakinja. Andrej Steyer je mikrobiolog, redni profesor in predavatelj na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Anja Rakuša Brus prihaja iz poslovnega sektorja v Pomurju, Boris Kmetec pa je strokovnjak s področja javne uprave in lokalnih javnih služb. Čeprav je bolnišnica uradno poslovala razmeroma stabilno, sistemski ukrepi Ministrstva za zdravje v drugi polovici leta 2026 zahtevajo radikalno zmanjševanje stroškov po vseh regijskih bolnišnicah. Za aktualnega murskosoboškega direktorja Romana Ladislava Ratkaija pa pomeni, da bo pod drobnogledom vsaka njegova poslovna odločitev, investicija in kadrovska poteza. 

Mojca Kert je bila na isti dan odpoklicana tudi iz sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje. Poleg nje pa še Anja Milenković Kramer (ta je junija letos kot predsednica zamenjala Tomaža Subotića) in Milan Soršak ter sindikalist Anton Zorko. Novi člani so: zdravnik, specialist kardiologije, vaskularne in interne medicine iz Medicorja Aleš Pleskovič. Sara Jelenko Tovšak je strokovnjakinja za javna naročila in nabavne procese v zdravstvu. Poleg njiju je vlada imenovala še Marjetko Mlinar in Gregorja Cizeja. 

Bi se morala politika pri imenovanjih svojih članov samoomejiti? Divjak jasno pravi, da ima politika v rokah škarje in platno: "Potrebujemo integriteto, vlado, politično opcijo, ki bo se zavedala, kaj pomeni javni interes, delovanje v javnem interesu in k temu kritično pristopila, postavila jasna pravila, kar pa seveda tudi pomeni, da se bo zmanjšal vpliv politike na določene postopke, na določene odločitve. Nismo še tam, potrebna je politična volja za tak preobrat."

V slovenskem zdravstvenem prostoru je zamenjava celotne vladne kvote v svetu zavoda uvod v menjavo direktorja bolnišnice. Če novoimenovani svet zavoda pri pregledovanju poslovanja ali izvajanju zdravstvene reforme naleti na neskladja z navodili ministrstva, ima sedaj pripravljeno glasovalno večino, s katero lahko sproži postopek za direktorjevo razrešitev. Kje se bodo te zares zgodile, ni možno z gotovostjo napovedati. Se pa po nekaterih hodnikih naših bolnišnic in tudi mariborskega UKC, kjer so mimogrede seje svetov zavodov zaprli za javnost, že govori o tem, da so menjave direktorjev ali v novomeškem primeru direktorice le vprašanje časa. Ob tem še ta podatek: slovenske bolnišnice so v prvih petih mesecih leta ustvarile slabih 22 milijonov evrov izgube. Najvišjo beležijo prav v UKC Maribor, skoraj 10 milijonov, in UKC Ljubljana, skoraj pet milijonov evrov, medtem ko je najvišji presežek ustvarila Splošna bolnišnica Jesenice, več kot 1,4 milijona evrov.