Aneks na aneks, milijon na milijon

Milijardni projekt drugi tik gre počasi h koncu, na trasi je opravljenih že več kot 80 odstotkov gradbenih del. A po številnih izzivih, plazovih, kraških pojavih in drugih geoloških zapletih, ki so ves čas spremljali gradnjo, so na obzorju očitno nove težave. Delavci turškega podjetje Yapi Merkezi, ki sicer ostaja pogodbeni partner v naložbi, zaradi finančnih težav zapuščajo gradbišče, njihova dela prevzema Kolektor CPG. Ta pa zaradi zapletov in zamud pri gradnji viadukta v dolini Glinščice v letu 2021 zdaj zahteva dodatnih 350 milijonov evrov, kar bi projekt podražilo za tretjino.

"Ta zahtevek tako po oceni 2TDK kot našega inženirja predstavlja zahtevek, ki ni primeren. Ne po obsegu, še manj po vsebini. Mi smo ta zahtevek zavrnili, ker menimo, da nima nobenega temelja. Smo se pa zmeraj pripravljeni pogovarjati z izvajalci o nekih utemeljenih zahtevkih," za 24UR Dejstva pripoveduje generalni direktor 2TDK Matej Oset.

To, da so tako v 2TDK kot pri državnem inženirju DRI, ki izvaja strokovni nadzor, zahtevek zavrnili, še zdaleč ne pomeni, da je zgodba končana, je prepričan direktor podjetja Kolektor CPG Kristjan Mugerli."Mi smo prejeli zavrnitev zahtevka, zadevo preučujemo, nimamo pa še nekih končnih odločitev. Pripravili bomo svoje obrazložitve in verjetno se bomo morali še kaj odločiti ali dogovarjati."

Nove podražitve drugega tira?

Čeprav v 2TDK zagotavljajo, da je 1,1 milijarde evrov vredna, 27 kilometrov dolga proga med Divačo in Koprom v okviru potrjene investicijske vrednosti, se je projekt doslej podražil že večkrat. Z izvajalci so v 2TDK namreč sklenili šest finančnih aneksov, v skupni vrednosti več kot 30 milijonov evrov (brez DDV). "Vsi aneksi predstavljajo 2,7 odstotka vrednosti celotnega projekta," pojasjuje Oset. "Nepredvidenih del je 0,6 odstotka, vse ostalo so zakonsko dovoljene podražitve, ki jih pač obračunamo po veljavnem zakonu in jih kot naročnik moramo upoštevati."

A dejstvo je, da se bo projekt dražil tudi v prihodnje. Predvsem zaradi 130 metrov dolgega plazu v dolini Glinščice, ki po danes znanih podatkih drsi za milimeter na mesec, in ga morajo zato čim prej ustaviti. "Seveda so za to potrebna dodatna finančna sredstva," priznava direktor 2TDK Marko Brezigar. "Zdaj še nimamo natančnih izračunov, čez približno en mesec pričakujemo, da bomo imeli skupaj z izvajalcem definiran natančen postopek gradnje in potem bomo imeli tudi že ocene vrednosti in bomo videli, kako bo to vplivalo na projekt." 

"Gotovo je sanacija plazu v Glinščici nekaj, česar v fazi ponudbe ali podpisa pogodbe nismo pričakovali," pritrjuje Mugerli. "To bo zato gotovo za sabo potegnilo neke dodatne zahtevke. Ampak če so zadeve inženirsko utemeljene, v skladu s pogodbenimi določili, imamo mirno vest, da se tak zahtevek podpiše."

Serijske podražitve velikih infrastrukturnih projektov

Projekt drugega tira še zdaleč ni edini veliki infrastrukturni projekt z aneksi in podražitvami. 120-milijonska gradnja dobre tri in pol kilometre dolgega slovenskega odseka karavanškega predora se je denimo podražila za devet milijonov evrov. 

Na več kot milijardo evrov in pol težkem severnem delu tretje razvojne osi sta doslej padla dva aneksa za slabih devet milijonov evrov. A to je na le dveh od osmih sklopov – Gaberke in Jenina. 

Tam, kjer del še niso začeli, pa je že zdaj jasno, da bodo precej dražja od prvih ocen in načrtov. Tak primer je tehnično zahteven odsek med Velenjem in Slovenj Gradcem, imenovan Velunja. Na DARS-u so v prvotnih načrtih ocenili, da bo stal 269 milijonov brez DDV. Ponudba konzorcija domačih gradbincev, ki ga vodi Kolektor CPG, pa je – kot potrjuje Mugerli – kar 130 milijonov evrov višja. "Leta 2022, ko se je delala ta preliminarna ocena, marsikaj ni bilo znano. Novi izračuni so bili potrebni zaradi same vodnatosti terena, določene prilagoditve so bile narejene na projektni dokumentaciji. Če upoštevamo še inflacijo, vsesplošno draginjo, ki se je v teh treh ali štirih letih zgodila, jaz mislim, da imamo za vsak milijon, ki presega tistih 270 iz leta 2021 oziroma 2022, utemeljitev."

Draži se tudi gradnja in obnova zdravstvene infrastrukture

Serijskim podražitvam smo priča tudi pri zdravstveni infrastrukturi. Celovita energetska prenova stavb Nacionalnega inštituta za javno zdravstvo v Ljubljani, Celju in Murski Soboti se je s tremi aneksi podražila za dobrih 700 tisoč evrov. Sanacija ginekologije v Novem mestu za več kot 800 tisoč evrov. Urejanje starega internega oddelka v Novem mestu za dobre tri milijone evrov in pol.

Nič drugače ni pri gradnji nove ljubljanske infekcijske klinike. Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu je gradbeno pogodbo v višini 95,5 milijona evrov z družbama Kolektor Koling in CGP podpisal januarja lani. A še preden so zahrumeli prvi stroji, je že padel prvi aneks za slaba dva milijona evrov. 

Razlog za podražitev: sprva so načrtovali, da bodo med gradnjo izselili tudi sosednjo gastrokliniko, a so kasneje ugotovili, da to zaradi prostorske stiske v UKC ne bo mogoče. Zato so morali do klinike predvideti nove začasne dostope – povezovalni predor. "Ta aneks je pravzaprav ta povezovalni tunel," pojasnjuje vršilec dolžnosti direktorja Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Ivan Osrečki.

Za projekt je bilo predvidenih kar 70 milijonov evrov evropskih sredstev, a so morali 15 milijonov evrov zaradi zapletov in zamud preusmeriti v gradnjo novega onkološkega oddelka UKC Maribor. "55 milijonov evrov pa je neogroženih in ostajajo na projektu gradnje infekcijske klinike v Ljubljani," pojasnjuje Osrečki. 

Protipotresna obnova draži sanacijo UKC Ljubljana

Draži in zamika se tudi prenova osrednje stavbe naše največje bolnišnice. T. i. projekt revitalizacije glavne bolnišnične stavbe ljubljanskega kliničnega centra se je z aneksom zaradi dodatnih del podražil za dobre tri milijone evrov.

Celovita energetska sanacija osrednje stavbe UKC Ljubljana, ki jo vse od začetka spremljajo številni zapleti in zamude, se je doslej podražila trikrat. Prvič in drugič zaradi zamud pri gradnji in dodatnih del. Tretjič, za več kot 15 milijonov evrov zaradi nujne protipotresne sanacije. 

Ključno vprašanje ob tem je: zakaj takšne protipotresne sanacije 50 let stare glavne stavbe največje slovenske bolnišnice ni predvidel že prvotni projekt?"To ni bilo predvideno, ker je bila na začetku pogodba razdeljena na energetsko sanacijo in revitalizacijo," pojasnjuje Osrečki. 

Blaž Miklavčič, direktor podjetja GH Holding, ki je dobil oba posla prenove UKC Ljubljana, medtem zagotavlja, da so dodatni stroški nastali tudi zato, ker so se uradniki na ministrstvu in uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu z odločitvijo o protipotresni obnovi obotavljali več kot eno leto. "Ampak zdaj končno je odločitev, ki je edina logična," je prepričan. "Mi smo pripravili projekte, na mizo dali kalkulacije, ponudbe. In nihče s tem ni imel težav, ker je to vse transparentno in preverljivo. Je pa seveda protipotresna sanacija 52 metrov visokega objekta, ki ima skupaj bruto površine skoraj 70 tisoč kvadratnih metrov, velik finančni zalogaj."

Zaradi zamud bo, kot kaže, dražja tudi gradnja onkologije v Mariboru. "Obračunali smo stroške zaradi 13-mesečnega podaljšanja roka. To smo predstavili naročniku, o višini smo se dogovorili, aneks je pripravljen za podpis," pripoveduje Miklavčič. Osrečki pa dodaja: "Dela bodo dokončana v drugi polovici 2026. Trenutno se pripravlja dodatek številka ena zaradi podaljšanja gradbenih del v višini 747 tisoč evrov."

Koliko aneksov, ki dražijo projekte, pa je v preteklem letu odobrila Direkcija za infrastrukturo? Kje so razlogi za serijske podražitve? Gre za pohlep gradbincev, nestrokovnost projektantov? Pa tudi, kaj je šlo narobe pri gradnji akumulacijskega bazena hidroelektrarne Brežice, da so z izvajalcem doslej podpisali kar 32 aneksov? Temo nadaljujemo jutri v rubriki 24UR Dejstva.