Avtocestni križ: dela, kolone, zastoji in kolapsi

Ko govorimo o prometnem kolapsu na naših avtocestah, govorimo o kritičnih točkah na treh koncih države. Gradbena, obnovitvena in vzdrževalna dela potekajo na primorski in dolenjski avtocesti, na prvi med Brezovico in Vrhniko, med Divačo in Kozino ter na Črnem Kalu. Na drugi pa med priključkoma Bič - Trebnje. Najobsežnejša dela so na štajerki, začela so se že lani, trajala pa bodo vse do jeseni prihodnje leto. "Delamo obnovo vozišča, približno 13 kilometrov smernih vozišč, sanacijo treh viaduktov, obnovo elektro opreme v obeh predorih, prisilno ventilacijo in nove ventilatorje, ki jih do zdaj ni bilo," pojasnjuje Zvonko Zavasnik, direktor projektov v službi za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Darsu. 

"Odsek je star že skoraj 50 let, obnova je nujna. Obseg del, ki jih izvajamo, pa je tolikšen, da so zapore, kot jih imamo, optimalne," še dodaja. Da bi šlo brez zastojev, preprosto ni možno, saj se po tem odseku pelje približno 40 tisoč vozil na dan, torej 20 tisoč v vsako smer. Med tistimi, ki se vsak dan iz Maribora vozijo v službo v Ljubljano in potem nazaj domov, je tudi naš sodelavec Damijan Vinter. Pridružili smo se mu na poti domov, čas med vožnjo pa smo izkoristili za pogovor o tem, kako doživlja obnovitvena dela in z njimi povezane zapore. "Če greš v petek v Ljubljano in nazaj, imaš najkrajši čas potovanja, zanimivo, da ni najslabši ponedeljek. Ne vem, a je to zaradi tega, ker dosti ljudi dela od doma ali pa zaradi tovornega prometa, ki ga je največ ob torkih," razlaga Vinter. 

Vozniki, ki se pogosto vozijo v kolonah, se sprašujejo, zakaj delavci, ki jih Dars najame, ne delajo tudi ponoči, tako kot to počnejo denimo v sosednji Avstriji. Na dan, ko nas je Damijan Vinter peljal v Maribor, na enem od odsekov niso delali, pa je bila ura komaj pet popoldan, dan pa lep in sončen. Zvonka Zavasnika smo zato vprašali, zakaj ne delajo od jutra do mraka, glede na to, da je vsem v interesu, da se dela končajo v roku? "Zakaj ravno včeraj niso delali, ne znam povedati,"  odgovarja Zavasnik. "Je pa dejstvo, da jih vsak dan kontroliramo." 

"Zastojem se ni mogoče povsem izogniti, Dars pa s prilagajanjem zapor, ki jih spreminja tudi do šestkrat na dan, dela vse, da bi čim bolj sprostil pritisk ob zapori," še pojasnjuje Zavasnik. Prometni režim se bo kmalu še dodatno zaostril. Če sta bila do aprila dva pasova v Ljubljano in dva proti Mariboru, od aprila naprej pa trije pasovi, ki jih prilagajajo prometu, bo od 25. 6. 2025 le en pas proti Štajerski in en proti Ljubljani.

Pa so obnovitvena dela res nujna? Avtocestni križ v Sloveniji smo začeli graditi pred približno 50 leti. Kar pomeni, da smo v fazi intenzivnih obnov, saj ceste, mostovi in nadvozi doživljajo svoj življenjski cikel, pojasnjuje prometni strokovnjak, sicer direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala Gregor Ficko. "Vsaj za štajersko avtocesto in primorsko lahko rečem, da so dela povsem upravičena, da so tam odseki potrebni obnov. Lahko bi si postavili vprašanje, zakaj se to ni zgodilo že kako leto ali dve prej. Vedno obstaja ta dilema, a ne glede na to, kaj se dogaja na štajerki med Slovensko Bistrico in Dramljami, je optimalno, kolikor se v danih trenutkih pač da rešiti." Treba je namreč vedeti, da so naše ceste utrujene predvsem zaradi intenzivnega tovornega prometa. Povprečni letni dnevni promet na najbolj obremenjenih avtocestnih odsekih na ljubljanskem obroču in primorski avtocesti proti Vrhniki znaša približno 9.900 težkih kamionov na dan. Povprečna dolžina kamiona je 16 metrov, torej je konvoj kamionov, ki prevozijo Slovenijo v enem dnevu, dolg 160 km. Tega pa, še opozarja Ficko, nobena država na svetu ne spravi na vlake, ki se jih tako pogosto omenja kot rešitev. Prav tako tovornega prometa ni možno omejiti, ker nas k prostemu pretoku blaga in storitev zavezujejo evropske uredbe. "Slovenija se je zavezala k prostemu pretoku storitev in blaga," pojasnjuje naš sogovornik in dodaja: "Ta promet s severa na jug, iz Nemčije proti Grčiji, se je strahovito povečal." 

Koliko pa bo, če sploh, k razbremenitvi cestnega prometa prispeval drugi tir, ko bo projekt izgradnje zaključen? Diagrama iz investicijskega programa za drugi tir, razlaga Ficko, kažeta rast tovornega prometa tudi po njegovi izgradnji. Iz obeh je namreč razvidno, da tovorni promet in prepeljani tovor na cestah ne bo upadel, pač pa še vedno naraščal. 

Ker z moderno železniško infrastrukturo krepko zamujamo in ker je javni promet preprosto preslab, so ceste za mnoge edina možnost. Renata Banko, ki se iz Krškega vsak dan vozi v Ljubljano in nazaj, pojasnjuje, da avtobusnega prevoza ne more uporabljati, ker primernih povezav preprosto ni. Kaj pa vlak? "Vlak traja uro in 50 minut, kar pomeni, da bi v vlaku preživela 4 ure na dan, kar pa preprosto ne gre," pravi Banko. 

Ni torej pričakovati, da bi se promet na naših cestah kmalu zmanjšal. A za učinkovito delovanje prometnega sistema je še vedno nujna zgraditev ustrezne prometne infrastrukture. Strokovnjaki na eni strani pravijo, da so edina možnost širitve cest, a stroka si pri tem vprašanju ni enotna. Nasprotniki širitev namreč opozarjajo, da več cest generira več prometa. Dejstvo je, da širitve vpadnic v Ljubljano bodo, upočasnilo jih je pridobivanje okoljevarstvenih soglasij. Kje smo, smo vprašali predsednika uprave Darsa Andreja Ribiča. "V planu je 13 kilometrov in pol od Kozarij proti Vrhniki,"  pojasnjuje za 24ur Dejstva.

Še eno dejstvo je, da promet na slovenskih cestah voznike spravlja ob živce. Tudi ko ni prometne nesreče ali del na cesti, so zastoji vsakodnevna stalnica, z avtocest pa se, ko denimo potekajo tako obsežna dela kot zdaj, nato selijo na preostale ceste. Število vozil je večje od obsega, za kakršnega so bile primarno dimenzionirane, še pojasnjujejo naši sogovorniki. Problematika zastojev in kolon se še posebej na avtocestah vsako leto stopnjuje, promet pa raste s približno enako stopnjo kot gospodarska rast. Zastojem se nikoli ne bomo mogli v celoti izogniti. Potreb po migracijah po cestah je enostavno preveč. In pripravite se, najbolj obremenjeni dnevi na cestah proti morju šele prihajajo.