Beg možganov kot priložnost: kaj lahko ponudi Slovenija?

Praga: višja plača, nižji davki, enostavno do službe 

Miha Šaberl zadnjih pet let dela v švicarskem Novartisu v Pragi, kot globalni vodja nabavne kategorije za embalažo. Razlogov za selitev iz Slovenije je bilo več, pravi: poleg osebnih, predvsem želja po mednarodnih izkušnjah. V Pragi je veliko mednarodnih podjetij, zato tudi veliko možnosti za zaposlitev. Plače pa so višje, predvsem ko gre za službe, ki zahtevajo visokošolsko izobrazbo in znanje tujih jezikov. 

Enako službo bi sicer lahko opravljal tudi v Sloveniji. "Ko sem razmišljal o različnih vidikih – obdavčitev, veliko mesto, partnerka Čehinja – se je izkazalo, da je boljše ostati tukaj." V Prago podjetja zaposlene privabljajo s številnimi ugodnostmi, pravi Miha. Med drugim dobijo letno nagrado, številna podjetja pa ponujajo tudi t. i. relokacijske pakete, ki vključujejo pomoč in podporo pri selitvi. Precej podjetij ponuja hibridni način dela in dodaten dopust – vsaj pet tednov –, čeprav zaposlenim po zakonu pripadajo le štirje. 

A Praga je ena zgodba, preostanek Češke pa druga, poudarja Miha. "Na Češkem na splošno situacija ni tako rožnata. Drugod so plače dosti nižje, manj je priložnosti za zaposlitev. Če bi živel v drugem delu Češke, bi zagotovo potreboval češčino in tudi plača bi bila nižja." 

Avstrija: višje plače, visoka kakovost življenja, primerljivi življenjski stroški

Polona Globočnik se je v Avstrijo odpravila leta 2012, najprej v srednjo šolo v Celovcu, nato na študij na Dunaju. Vmes je dve leti delala v Bruslju, jeseni pa se je vrnila v Avstrijo. Njeno delo na Avstrijski kmetijski zbornici je koordinacija z institucijami na avstrijski in evropski ravni na področju zelenjave. "Najbolj me je gnalo učenje nečesa novega, drugačen način razmišljanja, tudi učenje tujega jezika. Po študiju se navadiš na novo državo, vidiš prednosti v tej državi in zato sem tukaj ostala. Mlade na Dunaj privabljajo prisotnost mednarodnih podjetij in organizacij, dokaj dobra povezava s svetom, bogata kultura, bogat prosti čas," pravi Polona.

"Zame davčno okolje ni igralo prevelike vloge, kakovost življenja igra veliko večjo vlogo kot davki. Dunaj se redno pojavlja na lestvicah najvišje kakovosti življenja na svetu. Plače so v primerjavi s Slovenijo višje, življenjski stroški so primerljivi, sicer nekoliko višji. Na Dunaju imamo javni prevoz, ki dnevno stane en evro – vlak, podzemna, tramvaj, avtobus. Imamo delujoče javno zdravstvo, brezplačno šolstvo, socialno varstvo," pravi Polona. V zdravstvu je načeloma vse dosegljivo brez doplačila, čeprav ga tudi tam poznajo: omogoča krajše čakanje na pregled.

Višja neto plača v sosednji Avstriji in na Češkem

Primerjali smo obdavčitev v Sloveniji in štirih evropskih državah za samsko osebo brez otrok in z bruto plačo 3.500 evrov. Zaposleni na Češkem bi dobil za nekaj več kot 500 evrov višjo neto plačo kot v Sloveniji, v sosednji Avstriji pa dobrih 190 evrov več. A drugače je pri strošku delodajalca, ta bo v Avstriji višji za skoraj 500 evrov. 

In kako je s povračili za prevoz in malico na Dunaju? Oboje je odločitev delodajalca in ne zakonska obveza. Zakonsko je določena le pavza. Na kmetijski zbornici jo sicer dobijo plačano. In na Češkem? Miha pri svoji plači ne dobi povračila stroškov malice, dobi pa dnevnico v obliki točk, ki jih zbira na kartici. S to kartico gre lahko v trgovino ali restavracijo. 

Z davčnega vidika so razmere na Češkem bolj ugodne kot v Sloveniji, ocenjuje Miha Šaberl. "Prag, ki ga je treba doseči za višjo obdavčitev, je na Češkem precej višji kot v Sloveniji. Slovenija se uvršča v sam vrh v svetu, kjer je ta prag postavljen zelo nizko glede na standard. Druga stvar pa je višina obdavčitve, ki je na Češkem precej nižja kot v Sloveniji, kar pomeni, da imaš z enako bruto plačo višji neto izkupiček."  Delodajalci lahko zaposlenim plačajo nadstandardno zdravstveno zavarovanje in s tem dostop do zasebnih bolnišnic, kjer čakalnih dob ni.

Švedska in Danska: visoki davki in boljše javne storitve

Miha Šaberl je prve delovne izkušnje dobil na Danskem, kamor se je odpravil pred desetimi leti zaradi magisterijev biotehnologije in poslovnih ved. Službo je dobil veliko težje kot na Češkem, bistvena razlika so tudi davki. "Davki so na Danskem veliko višji, tudi že za nižje plače. Ko sem imel v prvi službi začetniško plačo, sem plačeval skoraj 50 odstotkov davka. Če primerjam, koliko davka plačaš na Danskem, pa kako visoki so življenjski stroški, si po petih letih življenja na Češkem upam trditi, da imam tukaj s češko plačo boljše življenje, čeprav je bruto plača nižja."

Priznava pa, da imajo na Danskem, v zameno za visoke davke, dober socialni sistem in zdravstvo, ki je načeloma zastonj, pravi Miha, razen zobozdravstvenih storitev. "V primeru, da izgubiš službo, dobiš zajetno plačo vsak mesec za dve leti. Pomoč za brezposelnost je celo višja od nekaterih slabše plačanih služb, kot je npr. dostava pošte, zato se določenih manualnih del – v primeru brezposelnosti – ne splača opravljati. Drugače je na Češkem: sistem je zastavljen tako, da te želijo v službi čim prej. Pomoč za brezposelnost je zelo nizka, v večini primerov se z njim ne da plačati niti mesečne najemnine."

Ekonomist Sašo Polanec za zgled vzame Švedsko: "Sprejela je družbeni konsenz  – imamo visoke davke, tudi na delo, obenem pa nudimo več javnih storitev – od zdravstvenega sistema, porodniške, zastonj vrtcev, izobraževanja. Gre za vložek države oziroma povratno storitev, ki jo s pomočjo davkov financira. Enako je z raziskavami in razvojem. Švedska ima enega najvišjih deležev izdatkov v BDP, Slovenija je skoraj na polovici in v tem smislu močno zaostaja. Ko bosta država in privatni sektor ta delež skupaj spravila na štiri odstotke, potem bomo bistveno višje kot pri 92 odstotkih povprečne razvitosti Evropske unije."

Tudi Slovenija privablja s kakovostjo življenja

Med tretjino Slovencev, ki so se vrnili v Slovenijo, je Dona Pavlin. Študij in pozneje pripravništva so jo vodili od Barcelone preko Madrida, Dunaja, Berlina in šestih različnih univerz nazaj v domačo Ljubljano pred štirimi leti. V energetskem podjetju v Ljubljani je zaposlena v hibridni vlogi med marketingom in strateško kadrovsko službo. "Ključno vlogo je odigralo to, da sem preko dela še vedno lahko ohranjala stik s tujino."

Davčno okolje ni imelo nobenega vpliva na Donino vrnitev, pravi. "Je pa to nekaj, na kar me – v negativnem smislu – opomnijo vsakič, ko desetega v mesecu dobim plačo. Če bi se odločala samo na podlagi tega, kje je razmerje med zaslužkom in stroški življenja najbolj ugodno, bi verjetno pristala v Švici, Luksemburgu ali skandinavskih državah."  

Da se bo vrnila v Slovenijo, je vedela že ob odhodu v tujino, saj je želela biti blizu družine. "Prepričala me je že dolgo opevana dobra kakovost življenja, kamor sama štejem bližino gora in morja, ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem, kratke razdalje med kraji, mir, svobodo, varnost in čisto pitno vodo, zelene površine in vse, kar Slovenci jemljemo za samoumevno." 

In primerjava s sosednjo Avstrijo? Plačilo je bilo dobro, navdušena je nad socialnim sistemom. "Zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter socialna podpora za brezposelnost so mi dali občutek varnosti." Prednost dela v Avstriji so tudi fleksibilne oblike dela, ki zaposlenim omogočajo, da znova vstopijo na trg dela. Recimo ženskam, ki so se po rojstvu otroka odločile več let ostati doma. Država jim pomaga pri dodatnem izobraževanju ali menjavi poklica.

Kaj torej mlade privablja nazaj v Slovenijo in jih zadrži v tujini? 

Predsednica Društva VTIS (v tujini izobraženih Slovencev) Kristi Hodak Knobloch, zaposlena v mednarodni svetovalni družbi McKinsey v Londonu, pravi, da plača ni bila najbolj pomembna stvar, pomembnejša je možnost poklicnega razvoja. "Davki so orodje. Če želi država privabiti talente, bo tudi davke prilagodila. A večina ljudi pride nazaj zaradi osebnih razlogov, ne profesionalnih. Davki niso prva ovira, ampak če jih izboljšamo v prid tistim, ki so v tujini, bomo pospešili vračanje, treba pa se je odločiti, da to sploh hočemo," dodaja Kristi.

Tudi po mnenju Saša Polanca obdavčitev plače ni prvi razlog za beg možganov. Ključna je večja produktivnost podjetij. "Slovenija kot manj razvita država težje privablja tiste, ki so na mednarodnih trgih. Če imaš družino, je odvisno, kakšni so stroški recimo varstva otrok. Mlajši brez otrok se mogoče bolj osredotočajo na plačo, ampak po drugi strani upoštevajo tudi delovno okolje: da delaš najbolj aktualne stvari na vsem svetu. Slovenija je v redkih kontekstih v svetovni špici. To mnoge odvrne." Kar je treba preveriti, tako Polanec, je, ali davčna stopnja dejansko vpliva na izbiro lokacije, takšnih študij pa skorajda ni.

'Ne beg možganov, ampak priložnost za Slovenijo'

Po mnenju Kristi Hodak Knoblach moramo prenehati govoriti o begu možganov kot problemu. "Člani društva niso pobegnili v tujino iz slabe države. Odšli so zaradi ambicije po pridobivanju novih znanj, izkušenj. Tega ne bomo ustavili, Slovenija je premajhna, da bi izobraževala tako specifične kadre. Morali bi govoriti o kroženju znanja. To niso pobegli možgani, ampak potencial za Slovenijo, da se poveže s svetom."

Boj za kadre je globalno vseprisoten, pravi Jure Vajs, vodja strateških programov v Leku, konkurenca je vsako leto večja. "Prav je, da mladi iščejo znanje, izkušnje in neke specifične ekspertize v tujini in se potem vrnejo v Slovenijo. V Sloveniji pa moramo ustvarjati okolje, kamor se bodo mladi radi vračali, da bodo dobili službo in si bodo lahko ustvarili družino."

Ljudje so ključ do razvoja podjetja v prihodnosti

Poleg Gen-I so pri privabljanju visoko izobraženih Slovencev iz tujine in tujcev uspešni predvsem v podjetjih Lek, XLAB in Better care, pravijo v društvu VTIS. "Ljudje so ključ dobrega razvoja podjetja v prihodnosti," zagotavlja Vajs. Podjetje zaposluje 6000 ljudi, številka pa iz leta v leto raste. V Leku ugotavljajo, da lahko s hibridnim delom zaposleni najbolje krmarijo med zasebnim in poklicnim življenjem. "In pa seveda, kar je pomemben vidik našega podjetja, da smo globalno podjetje."

Visoka obdavčitev dela vodi v negativno spiralo

Glede davkov je odgovor zelo preprost, pravi Vajs: "Visoka obdavčitev dela ustvarja negativno ekonomsko okolje za celotno Slovenijo. Vemo, da potem gospodarske družbe selijo svoje poslovanje v tujino, z njimi se selijo delovna mesta in tudi zaposleni, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Vse to pa prispeva k osiromašenju sistema za izobraževanje in razvoj, kar vse skupaj vodi v negativno spiralo zaostajanja za razvitim svetom."

Prav je, da tisti, ki zaslužijo več, tudi več vračajo družbi, pravi direktor globalnega visokotehnološkega podjetja XLAB Gregor Berginc. Treba pa je zmanjšati obremenitev stroškov dela. "To bo definitivno dvignilo konkurenčnost slovenskih podjetij v primerjavi s tujimi podjetji. Tukaj zagotovo ni samo govora o plači, kot osnovnem prihodku, ampak tudi o fleksibilnejših načinih nagrajevanja, kot so delniške opcije, ki zagotavljajo večjo pripadnost sodelavcev, zaposlenih, nenazadnje pa tudi njim omogoča dolgoročnejšo stabilnost z lastniškimi deleži." Slovensko podjetje to lahko ponudi, ampak pod bistveno slabšimi pogoji kot tuja, dodaja Berginc.

Ni pomembna samo plača, ampak dobro vzdušje, timsko delo, možnost soodločanja

Gregor Berginc pravi, da "največja tehnološka podjetja svojim kandidatom nudijo višji družbeni ugled, kar pomeni, da mladi radi delajo za njih." V tujini lahko ponudijo tudi boljše plače, dodaja Katja Terglav, pomočnica direktorja in vodja marketinga v podjetju XLAB, specializiranem za informacijsko tehnologijo. "Ljudem je vedno bolj pomembno dobro vzdušje, timsko delo, možnost soodločanja, izzivi pri delu, ki jim jih lahko tukaj nudimo in tudi usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Mnogi se zato vračajo k nam, ker v tujini težko najdejo kombinacijo vsega skupaj." 

Med 150 zaposlenimi v podjetju XLAB prevladujejo visoko usposobljeni tehnični kadri – razvijalci, strokovnjaki za umetno inteligenco, projektni vodje s tehničnimi znanji, celo doktorji znanosti –, pa tudi strokovnjaki za marketing, dizajn in prodajo. 

Zaposlujejo ljudi z vsega sveta: iz Amerike, Portugalske, Avstralije, Indije, Rusije, Vietnama. "Dejansko smo konkurenti ameriškim, evropskim podjetjem, ki zaposlujejo veliko večje število ljudi. O vzdušju v podjetju se širi glas, ko ljudje vstopijo v naše pisarne, to začutijo in jih prepriča."