Bencin gor, dizel dol: kam gre vaših 100 evrov za gorivo?

Predvčerajšnja sprememba cen, ki velja do sedmega septembra, je prinesla zanimiv preobrat. Liter 95-oktanskega bencina se je podražil z 1,608 na 1,623 evra, medtem ko se je dizel občutno pocenil – z 1,903 na 1,811 evra za liter. Pocenilo se je tudi kurilno olje, ki po novem stane 1,412 evra za liter. Pri 50-litrskem rezervoarju tako voznik za bencin odšteje približno 81,15 evra, za dizel pa 90,55 evra. Samo teden dni prej je 50 litrov dizla stalo 95,15 evra. Razlika je torej 4,60 evra pri enem samem polnjenju. To dobro ponazarja, kako hitro lahko nihanje cen vpliva na gospodinjstva. Pri posameznem točenju nekaj centov morda ne pomeni veliko, pri voznikih, ki avtomobil uporabljajo vsak dan in mesečno natočijo več rezervoarjev, pa se razlika skozi leto lahko nabere v več deset ali celo več sto evrov.

Za 24ur Dejstva smo se pogovarjali z direktorjem ene večjih taksi služb, ki ima sedež v Ljubljani. Cene goriv, pripoveduje Silvo Mikša, so v našem poslu postale problem številka ena: "Od januarja do zdaj se nam je strošek za gorivo podražil za 30 odstotkov." V praksi to pomeni, da mora taksist delati bistveno več kot prej za povprečen mesečni dohodek. Kaj pa cene taksi storitev? Se bodo za uporabnike dvignile? O tem nocoj ob 19.00 v oddaji 24ur.

Ključ do razumevanja slovenskih cen goriv je v metodologiji njihovega izračuna. Regulirana cena ni neposredno vezana na ceno surove nafte, ki jo spremljamo na svetovnih borzah. Pri izračunu se namreč upoštevajo predvsem cene naftnih derivatov na mednarodnem trgu ter gibanje tečaja med ameriškim dolarjem in evrom. Če se evro v primerjavi z dolarjem okrepi, je lahko nakup nafte za evropske kupce ugodnejši. Če evro oslabi, se lahko strošek uvoza poveča, tudi če se cena nafte v dolarjih bistveno ne spremeni. Slovenski model uporablja sedemdnevna povprečja borznih kotacij. To pomeni, da se spremembe na svetovnih trgih v domači ceni ne pokažejo nujno takoj, temveč se vanjo vključujejo z zamikom oziroma skozi povprečje. Pri končni ceni se upošteva tudi dodatek za biokomponento. To je pomembno, ker se nafta na svetovnih trgih lahko v nekaj dneh občutno podraži ali poceni. Razlogi so lahko geopolitične napetosti, težave pri dobavi, odločitve velikih proizvajalk nafte, gibanje svetovnega gospodarstva ali pričakovanja vlagateljev.

Kako hitro pa se spremembe odrazijo v naših denarnicah? V Petrolu pojasnjujejo: "Današnja kotacija na mednarodnem trgu se bo odrazila konec meseca v naši nabavni ceni." In kako tanker z gorivom sploh pride do slovenskih bencinskih servisov? Kakšen je protokol? Tomaž Slavec, izvršni direktor nabave in trgovanja z gorivom pri Petrolu, razlaga: "Preden tanker pride v Luko Koper, se preveri kakovost v mednarodno akreditiranih laboratorijih. Če je kakovost skladna, gorivo sprejmemo."

Prav zato se pri vsaki večji spremembi cen goriv znova pojavi vprašanje: koliko za ceno na črpalki dejansko določa trg in koliko država? Ekonomist Anže Burger pravi, da smo že blizu zgornje meje tistega, kar država lahko naredi: "Slovenija je Bruselj že zaprosila za odobritev začasnega znižanja trošarin, tako da (ta hip) nižje s trošarinami ne moremo."

Posebnost slovenskega sistema je tudi v tem, da regulacija ne velja za vse bencinske servise. Od marca 2026 se regulirani mehanizem uporablja za standardni 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo na servisih zunaj avtocest in hitrih cest. Na servisih ob avtocestah in hitrih cestah so cene sproščene, trgovci jih prosto oblikujejo. To pa za voznike pomeni pomembno razliko. Ista vrsta goriva je lahko na črpalki ob avtocesti precej dražja kot na servisu nekaj kilometrov stran. Ta razlika je, verjetno se spomnite, postala še posebej očitna po odpravi regulacije na avtocestah marca. Takrat so nekateri trgovci cene občutno zvišali, pri čemer je bila razlika med regulirano ceno zunaj avtocest in ceno na posameznih avtocestnih servisih zelo velika. Za potrošnika je zato lokacija točenja postala pomemben del odločitve. Če voznik lahko gorivo natoči zunaj avtocestnega omrežja, lahko s tem pri enem samem rezervoarju prihrani precej več kot z iskanjem nekaj centov razlike med običajnimi servisi.

Če pogledamo letošnje gibanje reguliranih cen v Sloveniji, postane jasno, kako izrazita so lahko nihanja. Junija je liter bencina stal 1,592 evra, dizel pa 1,718 evra. Julija je cena bencina najprej padla na 1,561 evra, nato pa se povzpela na 1,588 in 1,649 evra. Dizel se je v istem obdobju povzpel z 1,640 na 1,723 in nato na 1,855 evra. Konec julija se je trend obrnil. Bencin se je pocenil na 1,603 evra, dizel na 1,828 evra. Avgusta je sledilo novo nihanje: bencin je bil najprej pri 1,583 evra, nato padel na 1,519 evra, pozneje pa znova zrasel na 1,608 evra. Dizel je v podobnem obdobju nihal od 1,753 do 1,903 evra.

Kaj to pomeni za družinski proračun? Na prvi pogled se morda zdi razlika nekaj centov na liter zanemarljiva. A računica se hitro spremeni, če pogledamo letno porabo. Če voznik vsak teden natoči 50 litrov, to pomeni približno 2.600 litrov goriva na leto. Razlika desetih centov na liter pri takšni porabi pomeni 260 evrov na leto. Še večji je učinek pri ljudeh, ki se vsak dan vozijo na delo, pri družinah z več avtomobili, pri dostavnih službah, prevoznikih in drugih podjetjih, pri katerih je gorivo eden pomembnejših stroškov. "Pomen transporta in logistike v slovenskem gospodarstvu je dosti večji kot v drugih državah", razlaga glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc. Razlog je v naši naravni legi, prisotnosti Luke Koper, tokovih, ki povezujejo zahodni Balkan s srednjo Evropo. "Cene pogonskih goriv so ključne za cestni tovorni promet, deloma tudi železniški promet pa tudi za pomorski promet, torej tudi ladje potrebujejo derivate, da plujejo."

Za cestni tovorni promet je torej strošek za gorivo ključen variabilni strošek, ki predstavlja na koncu okoli 30 odstotkov končne cene. To pa potem vpliva na končno ceno storitve. Če se torej gorivo draži, se draži prevoz blaga, cena izdelka v trgovini, ki jo plačamo potrošniki, se zviša. Ivanc ob tem opozarja: "Z vidika konkurenčnosti je pomembno predvsem, da cene goriv, ki jih transportni sektor vključuje, niso bistveno drugačne, kot so drugje." Prevozniki lahko namreč napolnijo svoje rezervoarje v državah, kjer je gorivo cenejše.

Gorivo je pomemben strošek tudi v kmetijstvu. Traktorji in drugi kmetijski stroji za svoje delovanje potrebujejo gorivo, predvsem pri oranju, setvi, spravilu pridelkov, košnji in prevozu. Večja kot je površina obdelovalnih zemljišč in več opravil je potrebnih, večja je tudi poraba goriva. Sosednja Hrvaška je ukinila trošarino na kmetijsko gorivo in elektriko. In ravno to od naše vlade zahteva Kmečka iniciativa. Njen predsednik Boštjan Slemenšek je gospodar ekološke kmetije na obronkih Vojnika. Strošek za gorivo se jim je na letni ravni podražil za nekje od 7 do 10 tisočakov.

Če država po hrvaškem vzoru ne bo začasno odpravila trošarine na 'kmečko nafto', bodo, tako Slemenšek, kmetje obupali: "Ljudje ne vedo, kako bodo socialne prispevke plačevali. Ne vedo, kako bodo sploh karkoli delali. In ogromno ljudi bo zaprlo skoraj 100-odstotno. Če ne bo ažurne pomoči."

Ministrstvo za kmetijstvo nam je na naše vprašanje, kako se bo odzvalo na pobudo Kmečke iniciative po popolni odpravi trošarin na kmetijsko gorivo in električno energijo, odgovorilo: "Ministrstvo za kmetijstvo tesno medresorsko sodeluje z drugimi pristojnimi ministrstvi za reševanje te problematike. Ministrstvo je že objavilo predlog odloka za izredno finančno pomoč kmetijskim gospodarstvom zaradi posledic krize na Bližnjem vzhodu, ki je v javni obravnavi še do vključno 4. septembra 2026. Za pomoč kmetom zaradi višjih cen energentov in gnojil bo namenjenih 8,1 milijona evrov sredstev. Ukrep je namenjen omilitvi negativnih gospodarskih posledic, s katerimi se soočajo slovenska kmetijska gospodarstva zaradi zaostrenih razmer na mednarodnih trgih, ki so vplivala na zvišanje cen gnojil in energije. Ministrstvo za finance je predlagalo spremembe Zakona o trošarini, s katerimi bi naslovili izzive kmetov."

In kje Slovenija je glede na cene, ki veljajo ta teden? V primerjavi s sosednjimi državami ima nižje cene le Madžarska, kjer je liter bencina 4 cente cenejši, dizel stane enako. Medtem ko je gorivo na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji dražje, najbolj pri naših zahodnih sosedih, kjer sta bencin in dizel v povprečju prebila mejo dveh evrov.

V Sloveniji je bil dizel v zadnjih mesecih pogosto občutno dražji od bencina. Na to vpliva več dejavnikov, med njimi razmere na mednarodnem trgu posameznih naftnih derivatov, sezonsko povpraševanje in struktura evropske oskrbe. Cena surove nafte sama po sebi zato še ne pove, koliko bo stal liter dizla ali bencina. Prav tako ni mogoče preprosto reči, da bo padec cene surove nafte jutri pomenil enako velik padec cene na slovenski črpalki. Vmes so še menjalni tečaji, rafinerijske cene, sedemdnevno povprečje, biokomponenta, trošarine in drugi elementi.

Kako pa je sestavljena maloprodajna cena goriva? Tista torej, ki jo plačamo na bencinskih servisih. Če danes natočite za 100 evrov 95-oktanskega bencina, gre 56 evrov za izdelek, trgovske marže je za okoli 7 evrov, 26 evrov gre za trošarino, 18 za DDV. 44 evrov torej pobere država, kar pomeni, da ima vpliv na končno ceno. Pri dizlu se razmerja nekoliko spremenijo – 57 evrov gre za produkt, 25 za trošarino, 18 za DDV.

Koliko pa na končno ceno lahko vplivajo trgovci? Najvišjo dovoljeno maržo jim je vlada junija dvignila na 11 centov in pol za liter bencina, dizla ali kurilnega olja zunaj avtocestnega križa. Pred tem so bile marže nižje. A v Petrolu, ki letno ustvari 170 milijonov evrov čistega dobička, še vedno trdijo, da je zdajšnja regulirana marža prenizka, čeprav lahko, kot smo že zapisali, na avtocestah in hitrih cestah cene oblikujejo prosto. "Trgovci bi seveda želeli višje marže," pojasnjuje Burger. In dodaja: "V Sloveniji je trg naftnih derivatov v maloprodaji zelo koncentriran. Kot vemo, tri družbe obvladujejo večino maloprodaje, tako da sem proti tržnemu uravnavanju (cen)."

Če bodo svetovne cene naftnih derivatov ostale stabilne, bodo tudi slovenske cene verjetno nihale v razmeroma omejenem območju. Če pa pride do večjih geopolitičnih pretresov ali motenj v dobavi, lahko spremembe postanejo bistveno večje. Slovenska ureditev, kot rečeno, del teh nihanj blaži. Vlada je junija letos podaljšala veljavnost mehanizma reguliranih cen do 15. decembra, pri čemer se cene standardnega bencina, dizla in kurilnega olja zunaj avtocestnega omrežja še naprej izračunavajo po predpisani metodologiji. Toda regulacija ne more popolnoma izničiti dogajanja na svetovnem trgu. Nihanje cen goriv je tako naša nova realnost. Ali bo cena za liter bencina ali dizla tudi pri nas prebila magično mejo 2 evrov? Odgovor v oddaji 24ur ob 19ih.