Bi bili referendumi cenejši, če bi glasovali skupaj z lokalnimi volitvami?

Janez Janša je na dan lokalnih volitev dejal, da bi bilo "lažje in cenejše za vse", če bi 20. novembra glasovali tudi o treh referendumih. 

Bi bili referendumi res cenejši, izvedba pa lažja, kot trdi Janša? Na Državni volilni komisiji (DVK) pravijo, da ne. "V primeru, če bi referendum izpeljali obenem z lokalnimi volitvami, bi bili prihranki pravzaprav neznatni." Manjši prihranki bi bili zgolj pri plačilu nadomestila za uporabo volišč v tistih občinah, kjer bi bila volišča za oboje volitve lahko enaka.

"V primeru, če bi bil referendum izveden hkrati z lokalnimi volitvami, to ne bi imelo bistvenega vpliva na stroške, saj bi v tem primeru imeli dvojne volilne odbore. Za državne volitve morajo okrajne volilne komisije pri imenovanju volilnih odborov upoštevati prednostni red političnih strank po sestavi v državnem zboru, občinske volilne komisije pa sestavo občinskih svetov," pojasnjujejo na DVK. 

Ločeni imeniki za referendum in lokalne volitve

Ministrstvo za notranje zadeve bi moralo pripraviti ločene volilne imenike za referendum in za lokalne volitve. Poskrbeti bi morali za dvojna obvestila volivcem glede dneva volitev in na katerem volišču so vpisani v volilni imenik, pa tudi za dve vrsti javnih objav kandidatov. "Ob tem še velja omeniti, da marsikatero volišče ne bi omogočalo navzočnosti dveh volilnih odborov (12 članov VO v enem prostoru). Prav tako ni mogoče poenotiti izvedbe javnih naročil, ki so potrebna za izvedbo volitev (tisk in distribucija volilnega gradiva, zagotovitev informacijske podpore izvedbi volitev, poštne storitve itd.)." 

Cenejše skupaj s predsedniškimi volitvami

Če bi referendume izpeljali hkrati s predsedniškimi volitvami, bi bil pa prihranek precejšen, ocenjujejo na DVK. "Skupni strošek izvedbe predsedniških volitev in referenduma bi bil približno 9,3 milijona evrov, pri čemer bi največ prihranili na račun stroškov volilnih odborov in komisij, pa tudi nekaterih drugih stroškov, denimo za poštne storitve (pošiljanje obvestila volivcem), najem in ostale materialne stroške volišč ipd.," pravijo na DVK. Strošek predsedniških volitev ocenjujejo na približno 8,2 milijona evrov – 5,2 milijona evrov za prvi krog in tri milijone evrov za drugi. A so bili podpisi za referendum vloženi prepozno, da bi ujeli drugi krog predsedniških volitev.  

Zakaj razlika pri prihranku med predsedniškimi in lokalnimi volitvami? 

Stroške izvedbe državnih volitev krije državni proračun, izvedbo lokalnih volitev pa občinski proračuni. Poleg tega državne volitve (volitve v državni zbor, predsedniške volitve, volitve v Evropski parlament, referendum) izvajajo DVK, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije, medtem ko so za izvedbo lokalnih volitev pristojne občinske volilne komisije. 

Poleg tega so lokalne volitve specifične in bolj obsežne, saj se na isti dan izvedejo volitve župana, občinskega sveta, svetov krajevnih (četrtnih) skupnosti, pa tudi predstavnikov narodnosti (madžarske in italijanske) in romske skupnosti.

Območja volišč državnih volitev določajo okrajne volilne komisije, za lokalne pa občinske. Območja volišč niso in ponekod ne morejo biti identična, kot npr. Ljubljana. 

Pet milijonov evrov za tri referendume

Trije referendumi bodo stali približno pet milijonov, predvidevajo na DVK. Za primerjavo: stroški referenduma o noveli zakona o vodah leta 2021 so znašali približno 4,2 milijona evrov. 

Tokrat so trije referendumi hkrati, zato so višji stroški za nadomestila volilnim komisijam in za tisk glasovnic, poleg tega so višje cene poštnih storitev, distribucije, razvoza volilnega materiala, zvišala so se tudi nadomestila volilnim odborom in komisijam ...

Različni zakonski roki 

Za razpis posameznih volitev veljajo tudi različni zakonski roki – volitve v občinske svete se opravijo tretjo nedeljo v novembru, predsedniške morajo biti opravljene najpozneje 15 dni pred iztekom mandata prejšnjega predsednika oziroma najpozneje 105 dni po prenehanju mandata, ko mu mandat preneha pred iztekom petletne mandatne dobe in državni zbor razpiše referendum v sedmih dneh po vložitvi zahteve, od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot trideset dni in ne več kot leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.