Bi nas cepilni potni listi osvobodili ali še dodatno omejili?

Ker je novi koronavirus močno omejil potovanja, s tem pa povzročil katastrofalne posledice za turizem, so se številne države zavzele za uvedbo covid cepilnega potnega lista. Ta naj bi že cepljenim turistom omogočal potovanja v države brez predložitve negativnega testa ali odhoda v karanteno. 21. januarja je Islandija postala prva evropska država, ki je državljanom ob prejetju dveh odmerkov cepiva proti covidu-19 izdala potrdilo o cepljenju, za uvedbo posebnih potrdil sta se odločili tudi Danska in Švedska, zanimanje za cepilne potne liste pa so izrazile tudi številne druge države.

Odločitve, kako bi cepilni potni list izgledal, še ni, saj se za zdaj digitalna potrdila uporabljajo le v posameznih državah, kot sta Islandija in Danska, ter pri posameznih letalskih prevoznikih, na primer Etihad, Emirates, Air New Zealand, odgovarja vodja konzularnega sektorja na ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Šter. Slovenija sicer dokončnega stališča o uvedbi cepilnega potnega lista še ni oblikovala, vendar pa premier Janez Janša te možnosti za prihodnost ne izključuje. "Zelo težko bo normalno potovati ali iz države v državo ali z letališča na letališče brez potnega lista o cepljenju," je povedal, saj da ob zaustavitvi epidemije v Sloveniji ne bomo želeli novega vnosa virusa v državo.

Cepilni potni listi že do poletja?

"Če želimo, da se certifikati covid-19 uvedejo do poletja, bodo morale države članice hitro ukrepati v pripravah in uvajanju," izpostavi Lara Sheppard Kanduč z Evropske komisije. Morebitna uvedba cepilnega potnega lista je bila tudi ena izmed pomembnih točk zadnjega srečanja vrha držav članic Evropske unije. Na tem področju ostaja namreč nemalo odprtih vprašanj in morebitnih težav, ki bi jih uvedba cepilnega potnega lista lahko ustvarila.

"Na koncu se bo vsaka država zase odločala, kaj bo takšno potrdilo o cepljenju zajemalo, odločala zlasti v vsaki državi. Toda na ravni Evropske unije menim, da bi jih morali uporabiti za zagotovitev delovanja enotnega trga. In dobra novica je, da ne začnemo iz nič," je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Konec januarja so se namreč države članice dogovorile, kakšni podatki so potrebni za takšno potrdilo o cepljenju za medicinske namene. Enotna vsebina cepilnega potnega lista bi tako zajemala podatke o vrsti uporabljenega cepiva, edinstveni identifikator, kot na primer kodo IBAN, in najmanjši nabor podatkov, ki je potreben za vsako potrdilo.

Komisija je zagotovila, da je za ta namen pripravljena pomagati pri usklajevanju standardov zaupanja in varnosti ter pomagati pri povezovanju nacionalnih zdravstvenih sistemov. Z državami članicami sodeluje, da bi razvila evropsko rešitev za sistem certifikatov, ki bi upošteval vsa pravila Evropske unije glede varstva podatkov, varnosti in zasebnosti ter zagotovil varno preverjanje njihove pristnosti povsod v Uniji. "Sistem bi hkrati omogočil vzajemno priznavanje in hitro implementacijo na strani držav. Kot je poudarila predsednica von der Leyen, je pomembno, da je sistem oblikovan tako, da omogoča uravnotežene alternative za dostop do možnosti, ki bi jih dal certifikat, v primeru, ko cepivo ni na voljo vsem," odgovarja Sheppard Kandučeva.

Pomembno pri vzpostavitvi enotnega sistema bi bilo tudi, da so informacije politično nevtralne. Sistem bi tako beležil le podatke o tem, ali je bila oseba cepljena, ali ima negativen PCR-test ali pa je koronavirus že prebolela in je kot takšna imuna. Certifikate bi preverjali prek varnega sistema s pomočjo unikatnega elementa na vsakem izmed njih, podatki pa bi bili na voljo na osnovi principa "minimizacije podatkov in selektivnega razkritja", poudarja Sheppard Kandučeva: "Na voljo bi bili torej le minimalni, najnujnejši podatki, preverjali pa bi se lahko le tisti, ki so relevantni za specifično uporabo, in na podlagi relevantne pravne osnove." Osnove torej so, zdaj je treba opraviti le še tehnično delo, je prepričana von der Leynova. "Države članice bodo morale z izvajanjem hitro napredovati, če želimo, da bo takšen zeleni certifikat' vzpostavljen do tega poletja."

Tehnično bi vsaka država članica oblikovala nacionalni način implementacije teh certifikatov. "Interoperabilnost bi lahko delovala na podlagi nacionalnih aplikacij, ni pa to edina možnost. Tudi klasični, papirni dokumenti z unikatnim identifikacijskim elementom so ena izmed možnosti," pove Sheppard Kandučeva. Za vzpostavitev interoperabilnosti, torej sposobnosti koherentnega in učinkovitega delovanja za dosego cilja na ravni Unije, podobno kot pri sistemu za interoperabilnost aplikacij za sledenje covidu-19, so potrebni vsaj trije meseci, še poudarja.

Uvedba cepilnih potnih listov bi spodbudila cepljenje

Cepilnim potnim listom je naklonjen tudi infektolog Splošne bolnišnice Celje Miha Simoniti: "Uvedba tovrstnih potnih listov je skoraj neizogibna in jo načeloma podpiram. V prvi vrsti zato, ker bi na tak način še dodatno spodbudili cepljenje in dosegli višjo precepljenost, pa tudi zato, ker bi s tem dosegli višjo raven varnosti glede vračajočih se popotnikov." Prepričan je, da bi morala Slovenija prevzeti dobre prakse iz tujih držav in jih prilagoditi razmeram v državi. "Še bolj pa sem naklonjen enotnemu potnemu listu Evropske unije," pove ter doda, da bi morali slediti državam, kot je Islandija.

Ob tem poudarja, da dokazilo o cepljenju ob vstopu v državo ni nova ideja. Za vstop v nekatere države je tako že potrebno pokazati potrdilo o cepljenju proti davici, rumeni mrzlici ali meningokoknemu meningitisu. "Vsaka država ima pravico in pravzaprav dolžnost, da zaščiti svoje državljane pred vnosom nalezljive bolezni, kot je na primer rumena mrzlica, ali prepreči izvoz virusa iz svoje države," je prepričan infektolog, ki opozarja, da tudi nekatere službe v tujini zahtevajo predložitev dokazila o cepljenosti proti otroškim nalezljivim boleznim ali dokazila, da z določeno boleznijo, kot je na primer tuberkuloza, niso okuženi. "Večje razlike s cepljenjem proti SARS-CoV-2 ne vidim," dodaja.

Vendar pa Šter opozarja, da takšne rumene cepilne knjižice, ki so namenjene potnikom na območja z nevarnimi nalezljivimi boleznimi, uporablja majhno število ljudi, prav tako pa so namenjene za maloštevilna potovanja. "Dokument, ki bi omogočal potovanja v pogojih pandemije covida-19, ki naj bi dokazoval, da potuje zdrava oseba, pa bi se uporabljal v množični obliki. Ti dve funkciji sta nezdružljivi," je prepričan.

Bi bilo pogojevanje potovanj s cepljenjem diskriminatorno?

Ena izmed večjih težav uveljavitve cepilnih potnih listov je prav pomanjkanje cepiv. "Cepilni potni listi v tem trenutku niso smiselni predvsem zato, ker cepiva ni dovolj," je poudarila nova predstavnica zdravniške zbornice Bojana Beović. Von der Leynova je sicer dejala, da so za vzpostavitev delujočega sistema cepilnih potnih listov potrebni vsaj trije meseci. Pa bi v tem času lahko pričakovali, da se bo težava z dobavo cepiv že razrešila, in kolikšno precepljenost lahko do takrat sploh pričakujemo? Prav na to opozarja tudi Šter: "Vezava svobode do potovanja na podatek o cepljenju bi predstavljala precejšnjo možnost diskriminatorne obravnave. Številne osebe še niso prišle do možnosti za cepljenje." Tu je tudi težava diskriminacije tiste populacije, ki se ne more cepiti zaradi starostnih omejitev ali medicinskih kontraindikacij, še dodaja.

To bi lahko reševali z že uveljavljeno metodo prehajanja meje s predložitvijo negativnega testa na koronavirus. "Ker tovrstna možnost obstaja že zdaj, bi jo verjetno morali vsaj zaenkrat upoštevati," meni Simoniti, a dodaja, da se je treba zavedati, da negativni test ne pomeni, da med potovanjem ne moremo zboleti. "Tovrstna kontrola ni tako učinkovita kot cepilni potni list, prav tako pa je negativen test neznosno lahko pridobiti brez dejanskega testiranja. Zlorab je že zdaj veliko," opozarja. "Ko bo cepiva dovolj za vse, bi sam začel razmišljati o ukinitvi tovrstnega dovoljenja, saj so cepiva izjemno varna in kontraindikacije pred cepljenjem skoraj neobstoječe."

Kaj pa to pomeni za diskriminacijo? Simoniti se strinja, da bi z negativnim testom lahko prehajali mejo tisti, ki ne morejo biti cepljeni zaradi utemeljenih razlogov. "Vendar bo takšnih ljudi izjemno malo." Ostali pa bi mejo prehajali s certifikatom o cepljenju.

"V splošnem bi nam cepilni potni listi omogočili več svobode in varnosti, sploh če bi vplivali na povečanje precepljenosti, ki je najvišji in končni cilj na poti do obvladovanja pandemije," je prepričan infektolog. "Omejitve seveda bodo, vendar te obstajajo že zdaj, in to precej hujše kot nezmožnost prostega potovanja po svetu," poudarja ter dodaja, da bi z uvedbo cepilnega potnega lista večjo svobodo omogočili tistim, ki so pripravljeni pomagati pri obvladovanju epidemije na najučinkovitejši način. 

Številni pomisleki: svoboda odločitve, zbiranje informacij ...

Sicer cepilni potni listi poleg mogoče diskriminacije odpirajo še številne druge težave in nevarnosti. Ena izmed teh je tudi vprašanje svobodne odločitve o cepljenju, ki bi bila z uvedbo cepilnega potnega lista manj svobodna. "Vsak posameznik se seveda lahko odloči, da ne bo cepljen, a s tem nase prevzame določeno odgovornost, saj lahko resno zboli ali pa okužbo prenese na koga, ki bo resno zbolel," meni Simoniti. Hkrati tudi poudari, da "včasih pač ne moremo imeti vsega". Ostati necepljen bi tako lahko pomenilo, da oseba določenih ugodnosti ne bo dobila: "Tudi v trgovini me nihče ne sili, da uporabim kartico zvestobe, vendar potem tudi popusta ne morem pričakovati."

Simoniti je sicer prepričan, da so cepilni potni listi zagotovo lahko etični, vendar pa da bo treba sklepati kompromise. Obstajajo pa tudi številni pomisleki, kot na primer, kako preprečiti pojav ponaredkov, kako preprečiti diskriminacijo tistih skupin, ki niso vešče ravnanja s sodobno tehnologijo, če bi se cepilni potni listi uporabljali v digitalni obliki, ali kako preprečiti načrtno izpostavitev okužbi, jih našteje infektolog. Šter še dodaja, da cepivo ne nudi nujno daljše dobe imunosti ter da sta problematična tudi shranjevanje in obdelovanje podatkov o zdravstvenem stanju osebe, "saj so to najobčutljivejše informacije, ki morajo biti najmočneje zavarovane pred zlorabo".

O teh težavah so se pogovarjali tudi na ravni Evropske unije, a so izpostavili, da je pomembno zagotoviti evropsko rešitev za potovanja in turizem, saj bi sicer lahko kdo drug zapolnil to vrzel. Von der Leynova je izpostavila, da sta tehnološka giganta Google in Apple že ponudila rešitve Svetovni zdravstveni organizaciji. "Ker gre pri tem za zelo občutljive informacije, želimo ponuditi evropsko rešitev," je dejala. Evropski pristop k problematiki pa je izpostavil tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michael.

Bi morali ob prihodu novih sevov cepilni potni list posodobiti?

Simoniti meni, da so mutacije sicer nepredvidljive, a da vse kaže na to, da cepiva vseeno dobro ščitijo vsaj pred hudo obliko bolezni, večina pa tudi pred pojavom bolezni same. "Zaenkrat pojava novih variant ne vidim kot kontraindikacije pred uvedbo, vendar se to lahko spremeni, če bi se pojavila varianta, ki bi uspešneje pobegnila pred cepivi. Kar pa se mi vseeno zdi malo verjetno," pravi. Dodaja, da je zaenkrat še prezgodaj govoriti o posodobitvi cepiv ali ponovnem cepljenju že cepljenih, saj da je treba najprej cepiti 95 odstotkov populacije, ki cepiva še ni prejela.

Čeprav obstaja precej indicev, da cepiva ščitijo tudi pred prenosom, pa še ni zanesljivo potrjeno, do kakšne mere ščitijo, kar je še eno vprašanje pri smiselnosti uvedbe cepilnih potnih listov. "Četudi zaščita pred prenosi ni 100-odstotna, jo cepiva gotovo zmanjšajo, zato je uvedba vseeno smiselna," pa meni Simoniti. "Tudi varnostni pas ni 100-odstoten pri preprečevanju smrti v prometni nesreči, pa ga otroku vseeno pripnemo v avtu." Med potovanjem bi se tako morali še naprej držati enakih osnovnih zaščitnih ukrepov, kot so nošenje maske, ohranjanje ustrezne razdalje, razkuževanje rok in izogibanje natrpanim zaprtim prostorom.

Možnost potovanj, obiska restavracij, prireditev?

Vprašanje pa ostaja, katera vrata bi cepilni potni listi odpirali. Medtem ko se v javnosti omenja predvsem možnost potovanj, pa sta Danska in Švedska že napovedali, da digitalni cepilni potni listi pri njih državljanom ne bodo omogočali le tega, temveč tudi kosila v restavracijah in udeležbo na velikih prireditvah, kot so koncerti in festivali. Švedska upa, da bi takšna elektronska potrdila lahko izdala že junija.

In čeprav Slovenija dokončnega stališča o uveljavitvi cepilnih potnih listov še ni oblikovala, pa je Medianina anketa z začetka leta pokazala, da uveljavitev cepilnih potnih listov v primeru potovanj oz. za prehajanje državne meje podpira skoraj 47 odstotkov anketiranih Slovencev, nenaklonjenih pa jim je bilo nekaj manj kot 38 odstotkov.

Kljub temu da je glede cepilnih potnih listov še veliko neznank, vrh Evropske unije se bo glede tega ponovno sestal še ta mesec, pa veliko evropskih držav stremi k njihovi uveljavitvi. Simoniti pri tem opozarja, da Slovenija ne bi smela izostati. "Če bi druge države zahtevale cepilni potni list za vstop, mi pa jih ne bi imeli, bi izviseli, in do tega ne sme priti."