Prazniki sprožili milijonske tožbe zdravstvenih delavcev

Boštjan Plahutnik z Reševalne postaje Ljubljana in predstavnik Sindikata zdravstva in socialnega varstva opisuje vsakdan reševalcev, ki delajo v sistemu t. i. ruskega turnusa po 12 ur, podnevi ali ponoči. "Vsak dan drugače. Nimamo nekih konstantnih ali utečenih delovnih dni. En dan je večje število intervencij, drug dan mogoče manj." V svoji 23-letni karieri je doživel že marsikaj. "Občutki so, kot da nas nihče ne upošteva, kljub temu da nas mogoče ob kakšnih večjih, bolj javno izpostavljenih dogodkih zelo poveličujejo in nas mečejo v ospredje. Naslednji dan vsi pozabijo, da smo nekje bili."

Glede neizplačanih prazničnih ur Plahutnik opozarja, da so prejeli poplačilo za leto 2025. Prejel je 537 evrov. Za pretekla leta niso prejeli nič, zato reševalci ne vidijo druge izbire, kot da tožijo. "Če bi sproti izplačevali, pa do tega sploh ne bi prišlo. Zdaj bodo pa še te zakonske zamudne obresti, ki jih bomo tudi terjali, in bo zadeva verjetno za delodajalca bistveno dražja."

Podobno pripoveduje Boris Sintič, bolničar negovalec v Domu Lukavci, kjer dela že 25 let. V njihovem domu so sicer za leta 2023, 2024 in 2025 odmeno prejeli. Boris Sintič je prejel okoli 270 evrov na leto. Odprti pa ostajata še leti 2021 in 2022. "Mi ne želimo nekih privilegijev, ampak želim, da se enakopravno obravnava vse zaposlene."

Darja Pernek, predsednica Sindikata UKC Maribor v okviru Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, potrjuje, da so delavci za leto 2025 odmeno dobili, za leto 2026 jo prejemajo tekoče, za pretekla štiri leta pa ne. "Z delodajalcem se še dogovarjamo o izplačilu za pretekla leta, vendar še ni sprejeto stališče z njegove strani."

Trenutno je v mariborskem kliničnem centru vloženih več kot 200 tožb, med njimi so medicinske sestre, tehnično osebje in zaposleni v kuhinji. Pernek dodaja, da zaposlenim prazniki veliko pomenijo. "V primerjavi z nami, ki lahko praznujemo, je za njih to velika obremenitev, da delajo ob praznikih in potem še niso enakovredno plačani."

In tožbe drugod? V UKC Ljubljana je tožbo vložilo 26 zaposlenih. V celjski bolnišnici - kjer se je vse skupaj začelo - pa 19. Delovno sodišče v Celju je namreč zaposlenim priznalo pravico do prazničnih odmen za 5 let nazaj. To sodbo je potrdilo višje sodišče, zdaj je žogica na vrhovnem sodišču, ki bo odločilo, ali dopušča revizijo sodbe. Da zdravstveni zavodi s sodbo višjega sodišča niso zadovoljni, pravi Tatjana Jevševar, direktorica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. "Dejstvo je, da si želimo bolj objektivnih razlogov in bolj natančne opredelitve odmene."

"Primeri so večinoma iz urgence oziroma reševalnih služb, postaj, kjer delajo tako imenovani ruski turnus in pravzaprav pade velikokrat bodisi delo na praznik bodisi da so prosti na dan praznika. Celo imamo primer, da je na dan praznika moral en naš član vzeti dopust na prvi januar, kar je seveda skregano z zdravo kmečko logiko," pojasnjuje predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič.

V tem primeru - gre za zdravnika, ki dela na urgenci ZD Ljubljana - so decembra 2023 vložili tožbo za izplačilo praznične odmene. "Tožimo za leto 2025 znesek 3.974,41 evra bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od ustreznega neto zneska, to je za 80 ur odmene, kar pomeni, da je ena ura 49,68 evra bruto, en praznični dan pa 397,44 evra bruto," pojasnjuje Ilešič Čujovič. ZD Ljubljana do sedaj odmene ni izplačeval, so nam pojasnili.

Ob kroničnem pomanjkanju kadra v javnih zavodih "se mi zdi pa to res sprevrženo, da kompliciramo pri eni pravici, ki enostavno je. Prvič je, drugič je ustrezna in pravična, prepoznana tudi s strani vlade in da potem gledamo, kako nečesa ne bi izplačali, kar je treba izplačati. Enostavno je treba izplačati. In jaz bi si želela, da bi delodajalci razumeli, da na ta način zagotovo ne bodo izboljšali atmosfere v zdravstvu in socialnem varstvu in da na ta način zagotovo ne bodo zagotovili več kadra, kvečjemu manj," opozarja Ilešič Čujovič. 

UKC Ljubljana je lani izplačal 2 in pol milijona bruto bruto, UKC Maribor milijon, celjska bolnišnica 681 tisoč odmene.

Da se zadeve dajo urediti, pojasnjuje direktorica Doma Lukavci Stanka Vozlič. V njihovem zavodu, ki zaposluje 270 ljudi in skrbi za 323 uporabnikov, so odmeno za tri leta že izplačali. "Če je nekaj predpisano, je prav, da se tudi izplača. In želimo si enakopravno obravnavo vseh zaposlenih glede dela in plačila."

Finančni zalogaj za dom je – v letih 2023 in 2025 - znašal prek 100 tisoč evrov. "V finančnem letu 2023 je bilo to cca. 51.000 evrov, v letu 2024 samo 17.000, v letu 2025 je bil znesek 50.000," pojasnjuje direktorica. Glede morebitnih plačil za leti 2021 in 2022 pa čaka na odločitev Vrhovnega sodišča. "Jaz si želim, da bi prišlo to na vrhovno sodišče, ker potem to postane sodna praksa."

V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije poudarjajo, da so se zaradi preteklih pravnih nejasnosti in različnih interpretacij 32. b člena v praksi oblikovali različni pristopi delodajalcev, po novi aprilski razlagi pa so članom posredovali posodobljeno strokovno mnenje z navodili za zakonit obračun odmene, ki deluje kot izravnalni mehanizem na letni ravni.

Da gre za jasno zakonsko pravico, opozarja odvetnica dr. Marija Hladin, ki zastopa 131 zaposlenih iz Osnovnega zdravstva Gorenjske v enem izmed sodnih postopkov. Ker je zastaralni rok za denarne terjatve iz delovnega razmerja petleten, odvetnica opozarja, so bili zaposleni primorani vložiti tožbe, saj bi v nasprotnem primeru zaradi zastaranja izgubili nadomestila za leto 2020.

V OZG so 174 zaposlenim skupno izplačali 253.244,15 evra odmene, so nam pojasnili. "Za leto 2025, od katerega dalje velja spremenjeni 32.b člen KPDZSV, je sedaj jasno, da gre pri tem izplačilu za odmeno za manjkajoče ure praznovanja in ne za nadomestilo plače. Ker se odmena po svoji pravni naravi razlikuje od nadomestila plače, smo jo izplačali tudi za praznične dni, ko so zaposleni dejansko delali."

Poudarjajo, da gre pri plačilu za praznične dni za odprto sistemsko vprašanje celotne panoge. In da sodba višjega sodišča ni opredelila obsega, načina obračuna in pravne podlage za poračun za nazaj.

Na drugi strani delodajalci v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo na previdnost, pravi Tatjana Jevševar. "Potrebno je pogledati dejstvo, da je obrazložitev kolektivne pogodbe v smislu odmene prišla decembra 2023. In dopolnitev celo v lanskem letu, kar pomeni, da je bilo zelo veliko nerešenih vprašanj v zvezi z odmeno." Ker so nejasnosti še vedno odprte (na primer, ali odmena pripada tudi tistim, ki dežurajo ali delajo v enakomernem delovnem času), čakajo na odločitev Vrhovnega sodišča, dodaja.

Za leto 2025 je odmeno izplačalo 14 bolnišnic in 20 zdravstvenih domov v skupni vrednosti 3,3 milijona evrov neto.

Glede tožb zaposlenih pa opozarja, da gre za izplačilo javnih sredstev. "In največji greh v prenesenem pomenu direktorja je to, da izplača nekaj, kar se potem izkaže kot neupravičeno." Temeljni problem pri javnih zdravstvenih zavodih za neizplačevanje pa so tudi njihove likvidnostne težave, dodaja. "In dejstvo, da stroški odmene niso vkalkulirani v cene zdravstvenih storitev. In to je za nekatere zavode, za katere vsi vemo, da so imeli hude finančne težave v zadnjih letih, zelo velik problem."

Irena Ilešič Čujovič opozarja, da problematika neizplačevanja prazničnih ur sega že v leto 2005, v kolektivno pogodbo pa je bila določba umeščena decembra 2018. "Delodajalci so se na tak in drugačen način izmikali plačilu. Potem smo pa v letih 2022 in 2023 bolj sistematično pristopili k temu reševanju in tudi že vložili prve spore na to temo." 

Problematika po njenem mnenju najbolj hudo prizadene socialno varstvo in bolnišnice ter vse reševalce v državi. "Stališče našega sindikata je, da imamo še časa do zgodnje jeseni zato, da ujamemo leto 2021, ker je zastaralni rok pet let. Če pa do začetka septembra dogovorov z delodajalci ne bo, pa bomo šli v množične tožbe za vse naše člane."