Dejstva

Bo vojna med vlado in zavarovalnicami prinesla več zdravja?

Ljubljana, 27. 06. 2023 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min
Avtor
Anja Gorenc, Neža Steiner
Komentarji
292

Dopolnilna zdravstvena zavarovanja so sistemska anomalija in niti niso pravi zavarovalniški produkt, trdi ekonomist Marko Jaklič. Je pa tak način zbiranja denarja v preteklosti zavarovalnicam omogočal dobičke, upravam pa visoke plače. Kaj pa bo ukinitev dopolnilnega zavarovanja v resnici prinesla bolnikom – bodo prišli do zdravnika, posega, ko ga bodo potrebovali? Se bodo zasebni zdravstveni centri, ki jih obvladujejo zavarovalnice, še okrepili? Bodo hitro do zdravstvenih storitev prišli le tisti, ki plačajo več?

"Dopolnilna zdravstvena zavarovanja niti niso prava zavarovanja. To ni nek zavarovalniški produkt, nikoli ni bil. Zavarovalnice niti niso nikoli bile sistemsko prepuščene, da bi razvile zavarovalniški produkt, ampak so po nekem principu zbiranja denarja, ki je običajno v pristojnosti javnih blagajn, zbirale ta dodaten denar," je za rubriko 24UR Fokus opozoril profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti Marko Jaklič.

Velika večina zdravstvenih storitev se namreč krije deloma iz obveznega, deloma pa iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je v osnovi prostovoljno zavarovanje. Zaradi takšnega sistema financiranja je 95 odstotkov prebivalstva dopolnilno zavarovanega. "A to je nesmisel. To ni smoter zavarovanj. /.../ Gre za sistemsko napako oz. anomalijo, ki jo je bilo treba popraviti," je jasen Jaklič.

Denimo porod, kot je razvidno iz spodnjega grafičnega prikaza, stane med slabih 2000 evri in dobrimi do 5.300, odvisno od njegove zahtevnosti. Obvezno zdravstveno zavarovanje ženski krije 80 odstotkov cene poroda, preostalih 20 odstotkov oz. od 388 do 1066 evrov pa dopolnilno zavarovanje. Če nima sklenjenega dopolnilnega zavarovanja - takšnih je po ocenah ZZZS okoli 150.000 prebivalcev -, mora ta znesek poravnati sama.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Okoli 35 evrov je znesek na položnici za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga 95 odstotkov prebivalstva plača vsak mesec. Tri komercialne zavarovalnice, ki zbirajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje – Vzajemna, Triglav zdravje in Generali –, so lani na ta račun zbrale skoraj 633 milijonov evrov. Gre za veliko vsoto denarja, ki se namenja za zdravstvene storitve. S tako vsoto pa bi denimo v zdravstvu lahko zgradili šest novih infekcijskih klinik.

Upravi Vzajemne lani pol milijona evrov bruto, zavarovalnice za svoje delovanje 66 milijonov

Eden od glavnih argumentov, zakaj so različne vlade želele doslej ukiniti dopolnilno zavarovanje, so visoki stroški delovanja dopolnilnih zavarovalnic. V lanskem letu so za svoje delovanje, s tem pa tudi plače upravam, glede na njihova poslovna poročila namenile 66 milijonov evrov. To je več kot 10 odstotkov pobranih premij od dopolnilnega zavarovanja.

Vzajemna zaposluje 362 ljudi, Triglav zdravje 163, medtem ko je Generali zavarovalnica, ki se ukvarja s širšim naborom zavarovanj, kot so le zdravstvena zavarovanja. Zaposluje 1293 ljudi, a kot navajajo na zavarovalnici, delo posameznega zaposlenega ni osredotočeno le na eno področje oz. eno zavarovanje. Nobena od treh zavarovalnic ni želela razkriti povprečne plače zaposlenega. Matematični izračun glede na stroške, ki gredo za plače zaposlenih, pa kaže, da se povprečni mesečni prejemki zaposlenega gibajo med 2800 in 2900 evrov bruto.

Koliko bomo prihodnje leto plačevali za javno zdravstvo? Ali več denarja v zdravstvu za bolnike pomeni, da bodo prej prišli na vrsto pri zdravniku, na pregled, operacijo? Več jutri v Dejstvih.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki na leto zbere skoraj štiri milijarde evrov obveznega zdravstvenega zavarovanja in bo po novem v obliki obveznega prispevka zbiral sredstva, ki so ga do zdaj dopolnilne zavarovalnice, pa je lani za svoje obratovanje porabil 54,6 milijona evrov, kar je dober odstotek zbranih sredstev. ZZZS torej upravlja s šestkrat večjim zneskom kot dopolnilne zavarovalnice, hkrati pa za to porabi dobrih 11 milijonov evrov manj.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Bistvene razlike so tudi v višini plač tistih, ki upravljajo s sredstvi za zdravstvo. Generalna direktorica blagajne s skoraj štirimi milijardami evrov Tatjana Mlakar povprečno mesečno zasluži 5146 evrov bruto (z dodatki), letno torej 61.752 evrov.

ZZZS je kot javni zavod zavezan sistemu plač v javnem sektorju, medtem ko zavarovalnice takšnih omejitev nimajo, zato njihove uprave zaslužijo bistveno višje zneske. Uprava Vzajemne je lani prejela bruto skoraj pol milijona evrov, od tega predsednik uprave Aleš Mikeln 223.817 evrov bruto, kar mesečno pomeni 18.651,4 evra bruto prejemkov.

Dvočlanska uprava Triglav Zdravje je lani prejela nekaj več kot 300.000 evrov bruto, od tega predsednica uprave Meta Berk Skok 164.220 evrov bruto, član uprave Simon Vidmar pa 139.449 bruto. Medtem pa so prejemki članov uprave Generali, ki jo sestavljajo Vanja Hrovat, Mitja Feri, Katarina Guzej in Matija Šenk, ter upravnih odborov v zavarovalnici v lanskem letu znašali skupaj več kot milijon evrov.

Po mnenju ministrice za zdravje v Cerarjevi vladi Milojke Kolar Celarc, ki je tudi želela ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, so takšne plače uprave Vzajemne previsoke. Vzajemna namreč z dopolnilnimi zavarovanji doseže 93 odstotkov vseh prihodkov, medtem ko je delež ostalih zavarovanj, ki se prodajajo na trgu, majhen, pravi Kolar Celarc, ki je bila med leti 2011 in 2013 tudi sama članica uprave Vzajemne, a so imeli takrat - kot pravi - bistveno nižje plače.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Zavarovalnice so v preteklosti del presežkov, ki so jih ustvarile pri dopolnilnem zavarovanju, vračale zavarovancem v obliki nižjih zneskov premij na koncu leta, del pa je šel v varnostne rezerve. Ob koncu lanskega leta je imela Vzajemna 62,5 milijona evrov rezerv, v kar so vštete tudi njihove naložbe, denimo v zasebne zdravstvene centre.

Triglav zdravje je imel 14,5 milijonov evrov akumuliranega dobička in 1,9 milijona evrov rezerv. Ob tem je lani izplačal dividendo v višini 1,5 milijona evrov svojemu lastniku - Zavarovalnici Triglav, ki je v delnem lastništvu države. Na Generaliju podatkov o akumuliranih dobičkih iz preteklih let na področju dopolnilnega zavarovanja ne razkrivajo, niti ne konkretno o izplačanih dividendah.

Bo 66 milijonov obratovalnih stroškov dopolnilnih zavarovalnic pretopljenih v zdravstvene storitve?

Argument tudi tokratnih predlagateljev ukinitve dopolnilnega zavarovanja je torej, da če bi s sredstvi, ki so se do zdaj zbirala v blagajnah dopolnilnih zavarovalnic, upravljal ZZZS, bi na letni ravni za zdravstvo lahko namenili na milijone evrov, ki jih zdaj zavarovalnice porabijo za delovanje.

Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar pravi, da se to v resnici ne bo zgodilo. "Ne, to verjetno ne bo pomenilo več storitev, ampak ohranjanje enakega nabora storitev."

Dopolnilno zavarovanje bo po predlogu sedanje vlade Roberta Goloba postal obvezen prispevek, ki ga bodo plačevali tudi tisti, ki doslej dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja niso imeli sklenjenega.

A tudi na ZZZS trdijo, da 35 evrov obveznega prispevka ne bo zadostovalo za kritje vse višjih cen zdravstvenih storitev - zato bodo na področju obveznega prispevka "delali minus". Samo minus pri 150.000 dodatno zavarovanih osebah pa naj bi znašal toliko, kolikor prostovoljne zavarovalnice danes porabijo za svoje obratovanje, poudarja Mlakarjeva.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Kot dodaja predstojnik Upravno-pravne katedre na Fakulteti za upravo argument Bruno Nikolić, operativni stroški ne predstavljajo velik delež financiranja celotnega zdravstvenega sistema. "Tudi v trenutnem sistemu zdravstvenega varstva vidimo, da več denarja ne pomeni več pravic za zavarovance – na eni strani skrajševanja čakalnih vrst, na drugi strani pa večje kakovosti zdravstvenih storitev."

"Najmanj, kar si želimo, je razdelitev na javni in vzporedni zasebni zdravstveni sistem"

Medtem ko so vlade zadnjih 20 let predvsem obljubljale ukinitev dopolnilnega zavarovanja, so se zavarovalnice na to vsaj deloma pripravile. V zadnjih letih so zato skušale zmanjšati svojo odvisnost od dopolnilnega zavarovanja in krepile druga zdravstvena zavarovanja, ob hkratnem kupovanju zasebnih zdravstvenih centrov pa gradile vzporedni zdravstveni sistem.

Pričakovati je, da bodo zavarovalnice, ki bodo z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja izgubile nekatere večji, druge manjši del svojih prihodkov, zdaj svoje napore še bolj usmerile v dodatna zdravstvena zavarovanja in obvladovanje zdravstvenih kapacitet. Denimo Vzajemna ob zadnji položnici za dopolnilno zavarovanje ponuja "akcijsko" sklenitev dodatnega zavarovanja, ki omogoča hitrejši dostop do pregledov pri specialistih.

Vzajemna PR
Vzajemna PR FOTO: 24ur.com

A kakšne so posledice? "Pri nas s tem reševanjem še bolj spodbujamo vzporedni sistem. Slišim tako na strani izvajalcev, da imajo od UKC vse več pritiskov zdravnikov, ki želijo iti v tržni sistem. Zavarovalnice se bodo zdaj usmerile še bolj v vzporeden sistem, ki ga zelo dobro obvladajo in zelo hitro narašča v zadnjih letih. /.../ Se bojim, da bo tega res vse več na osnovi tega, kar mi počnemo. Sistem hote ali nehote porivamo v to smer, največ pa pripomorejo tisti, ki so najglasnejši zagovorniki javnega sistema, ki ne vidijo celovitosti izziva oz. problema," je jasen Jaklič.

Predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski medicinski fakulteti Alojz Ihan poudarja, da je "zavarovalniško vojno" oz. vzporedno življenje zasebnih zavarovalnic in  javnega sistema treba preprečiti v dobro slovenskega zdravstva. To pomeni sporazum med vlado in zavarovalnicami, da bi te pomagale racionalizirati javni sistem, ne pa da mu bodo konkurirale na vzporeden način.

"Najmanj, kar si želimo, je razdelitev na javni zdravstveni sistem in vzporeden, ki bo vlekel še več zdravnikov in medicinskih sester k sebi in bo še dodatno manjšal kapaciteto javnega zdravstva, ki je že itak omejena in ne zadošča našim potrebam. Če se bo nadaljevala vojna in obstoj dveh vzporednih sistemov, bomo v naslednjih petih letih še bolj deficitni, kar se tiče zdravstvenih storitev, kot smo zdaj," je prepričan.

In kaj to po Ihanovem mnenju pomeni za bolnike oz. navadne državljane? Po dobrem scenariju bo v vsakem primeru dobil zdravstveno storitev v javnem sistemu in mu ne bo treba razmišljati, če naj se dodatno zavaruje pri zasebnih zavarovalnicah. V primeru neuspeha reforme pa bo vsak državljan moral razmišljati, ali naj se poleg tega, da je v javnem sistemu, ki ni učinkovit, še dodatno zavaruje za vzporedni sistem, kjer bo dobil iste usluge, kot bi jih moral dobiti v javnem sistemu, samo z manj nedopustnih zakasnitvami.

Zavarovalnice z bogatim naborom zasebnih zdravstvenih centrov

Dodatna zdravstvena zavarovanja, ki v osnovi služijo za hitrejši dostop do zdravstvenih storitev, o čemer smo v rubriki Dejstva že pisali,  denimo zavarovanja za primer težjih bolezni, operacij, specialističnih storitev ter za potovanja v tujini - zaenkrat predstavljajo manjši delež prihodkov zavarovalnic. Zavarovalnice so skupaj v lanskem letu s temi zavarovanji zbrale 45 milijonov evrov premij, kar pa je glede na leto poprej 25 odstotkov več.

Hkrati so zavarovalnice svoj kapital usmerjale v kupovanje zasebnih zdravstvenih centrov. Vzajemna je 51-odstotna lastnica zasebnega krškega zdravstvenega centra Aristotel, 60-odstotna lastnica Dentalnega centra Varuh zdravja, 100-odstotna lastnica družbe Barsos-MC in 49-odstotna lastnica družbe Center celostne oskrbe.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Generali ima v lasti Ambulanto Zdravje. Zavarovalnica Triglav, katere del je Triglav Zdravje, je preko Skupine Diagnostični center Bled, ki ga je skupaj s Sava RE prevzela leta 2019, načrtuje v Ljubljani gradnjo prve zasebne bolnišnice, kar smo razkrili prav v rubriki Dejstva.

Zavarovalnica Triglav, katere država je delna lastnica, ima v Skupini Diagnostični center Bled 40,07-odstotni lastniški delež. Diagnostični center Bled združuje poleg klinike na Bledu in dveh enot – Vila Urbana in Novo mesto – še Kirurški sanatorij Rožna dolina (pred tem v lasti privatizacijskega mogotca Igorja Laha oziroma njegovega ciprskega podjetja Ampelus Holding) in šest drugih zdravstvenih centrov.

  • BRICKS 1
  • BRICKS 2
  • BRICKS 3
  • BRICKS 4
  • BRICKS 5
  • BRICKS 6
  • BRICKS 7

KOMENTARJI (292)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Tomy1
28. 06. 2023 12.36
+0
Pri vseh dajatvah za obvezno, dodatno, pokojninsko , "Ma'javčevo" dolgotrajno oskrbo , imam občutek, da bom delal samo še za to da FOTRAM državni aparat ! Potem pa kot predlagajo "prostovolna" avtanazija ...Bolano res, kakšno vlado ste si nakopal ...
ŠKIS
28. 06. 2023 12.07
-5
vojna ha ha zdaj ko so ukinili zavarovalnice za dodatno zavarovanje samo že napovedujejo dvig barabe pokvarjene
medvescak
28. 06. 2023 11.42
+0
Joj, kakšne eni nabijate. Zelo enostavno se da zase poskrbet s sklenitvijo"specialistov" in vse teźave so odpravljene.
Top Gun
28. 06. 2023 10.31
-2
Kaj pravi o Loredana vas Erik Brecelj?
Dolar Kramp
27. 06. 2023 21.23
+2
Zakaj se mi splača odpeti podjetje v BiH?
Betuul
27. 06. 2023 21.09
+0
Vsa ta kuhna okol čebra z zavarovalniškim zeljem je zrastla na pameti Loredan Bešiča! In ker je razburkal slo;bi ga morali takoj odmaknit!
Ramzess
27. 06. 2023 20.27
+4
Pri katerem optiku pa stanejo korekcijska očala le 42 evrov, ne ga lomit.
Pika005
28. 06. 2023 09.26
+1
Pri vseh opikih, s pogodbo z ZZZS, moraš dobiti očala za ta denar, če imaš seveda zeleno naročilnico. Podatek iz prve roke. Mimogrede: Hofer jih ima za 15 eur. Tako da dobiš!
Slavko BabIč
27. 06. 2023 20.22
+3
derejo nas kot chigani pese!
haad
27. 06. 2023 19.11
+11
Zakaj vsi pravijo ukinitev?to ni nobena ukinitev.
Slava_Rusiji
27. 06. 2023 21.44
-4
matt82
27. 06. 2023 18.01
+7
Pri plačevanju obveznega in dodatnega zavarovanja, mi pri takšnih dobičkih zavarovalnica ponudi, da bi plačeval še dodatnih dobrih 20 eur da bi se izognil čakalnim vrstam. Ves dobiček zavarovalnic od vplačevanja v zdravstvo bi se moral namenit v zdravstvo!!!! Če je namenjeno za to, naj bo za to, ne pa da si konec leta talajo nagrade!!!!
Slavko BabIč
27. 06. 2023 19.29
+5
dnar od prostovoljnega zavarovanja v zdravstvo, kebra pa na kandelaber!
minkica91
27. 06. 2023 17.46
+11
ne moreš verjet, koliko zaslužijo ti direktorji zavarovalnic. od nas poberejo denar, premije, potem so glavni direktorji in šefi zavarovalnic, zaslužijo tudi po 20.000 in več na mesec, nam,ki plačujemo premije, pa itak nikoli ne plačajo škode, pri tem je glavna, da ljudi naplaht. ZAVAROVALNICA TRIGLAV, ljudje ne dobijo odškodnine, za ponesrečenega otroka, pija...nduram pa plačujejo po 5 dneh šele nesrečo prijavijo, ko se po teh silnih 5 dneh že streznejo. sram naj jih bo,
Slavko BabIč
27. 06. 2023 19.30
+5
že jaklič si je gradil bazene in fontane iz našga dnarja leta 2007!
ArkaMast
27. 06. 2023 16.57
+12
Zasebne klinike naj si same izšolajo kader in naj študentom sami dajo štipendijo, ne da čakajo mlade zdravnike, da jih država izšola, štipendira, nudi prakso, po tem pa adijo k zasebniku. Nekaj časa se še hodijo šparat v javni ZD, da je popoldne spočit za delo pri zasebniku.
bobiv
27. 06. 2023 21.14
+4
Important notice
27. 06. 2023 16.54
+7
Če bi v vseh specialističnih ambulantah obravnavali vsaj po 10 pacientov na dan in zanje zdravstveni blagajni in zavarovalnicam izstavljali račune, potem ne bi bilo niti čakalnih vrst, niti minusa na računih bolnišnic.
ap100
27. 06. 2023 16.31
+1
ljudje bodo na prvi pogled bolj zdravi umirali
Kollerik
27. 06. 2023 17.00
+5
Bananistanec
27. 06. 2023 16.18
+9
Velika anomalija so tudi čakalne vrste, ko se gre za podkupnine pa si na vrsti v nekaj dneh
Oknaj 4
27. 06. 2023 16.05
-10
Lepo bi prosil to vlado naj ta obstoječi sistem pustijo pri miru da nazadnje res ne bo vsega hudič vzel. Nekaj brez glavo poskušanje urejanja ne pelje nikamor , priznajo naj da so se zmotili in odidejo ter prepustijo to delo res pravim in poštenim ekonomistom in strokovnjakom brez političnih predznakov
natmat
27. 06. 2023 15.56
+19
Osnove že poznamo: dopolnilno zavarovanje je neumnost. To ni zavarovanje, ampak davek, ki ga pobirajo zasebniki. To so zasebna podjetja, ki si od teh nabirk trgajo provizijo. Če bi pobiranje teh 35 evrov dopolnilnega zavarovanja zgolj prenesli na državo, bi zdravstvo – ali pa mi – za zdravstvene storitve imeli na voljo 50 milijonov evrov na leto, kolikor znašajo operativni stroški teh zasebnih podjetij. Tako preprosto je to. Da je dopolnilno zavarovanje neumnost, je splošno znano, kljub temu pa te neumnosti že 20 let ni mogoče odpraviti. Zakaj ne? Ker smo vedno znova priča sramotnemu podrejanju peščici vplivnežev. Tik pred odpravo tega zasebnega davka navadno zmaga nekakšna hlinjena preudarnost. Odločevalci pri podrejanju množici filigransko izbranih nepovezanih podrobnosti, zakaj dopolnilnega zavarovanja ni mogoče odpraviti, naenkrat pozabijo na širši pogled.
Samo12
27. 06. 2023 15.29
+7
Po mojem njim me bo uspelo. Če so se nekateri žrtvovali in hodili z lobisti na križarjenja, roj. dneve, Mauricius pa se ni nic spremenilo, se poslabšalo z računi v Kitajski in sorodstvu v zdravstvu, tudi preiskovalne skupine 2004 g. Jelko Godec ni mogel izrinit korupcije, pol dvomim, da bo Svobodi uspelo, ko so odrezali lobiste in zavarovalnice in preprečili dvig mesečne premije ter posledično bajne dobičke zavarovalnic😂😂
zibertmi
27. 06. 2023 15.18
+8
te vojne sploh nebi bilo,če bi zavarovanje ostalo pod okriljem vzajemne,ko t je bilo to v začetku in prepohlepnih ljudi v zdravstvu.od zaposlenih do dobaviteljev,pa verjetno še širše v politični vrh
Dragica Cegler
27. 06. 2023 15.01
+0
Zdaj pa jaz nekaj ne razumem.Golobnjak se je drl,da zavarovalnice bogatijo na račun dzz.Zavarovalnic,ki so se ukvarjale s tem je kar nekaj in se je denar porazdelil med njih.Sedaj bo kustravi veš ta denar , s katerim je prej upravljali več zavarovalnic zmetal ZZZS ,in dodal še zraven denar 150000 ljudi.In zdaj kustravi pravi,da ni dovolj.Jaz močno upam,da je volivce teh lažnivih smrduhov sram.
Samo12
27. 06. 2023 15.09
+5
Če bi koga lahko bilo sram, je to vas na besedni zaklad. Sram pa je lahko tebe za lazni profil a ne kopriva?
Dragica Cegler
27. 06. 2023 16.16
-6
Ti se brigaj za svoj profil.Jaz komentiram s svojim imenom,kaj pa ti?Upam,da te kustravi slece do gatPa se ko ti bo tiste slekel,boš najsrečnejši,ker ti jih je slekel naš.Tudi prav.
Kollerik
27. 06. 2023 16.44
+7
Dragica, drži se ti raje svojga odsluženega pleškota, imata oba karizmo mokre cunje...
Samo12
27. 06. 2023 16.53
+4
Dragica / kopriva to si naposala svoje mokre sanje za tvojega velikega? Na koncu pa burek in kepica sladoljed😂
Dragica Cegler
27. 06. 2023 16.56
-7
Jaz se za pleskota ne sekiram.Sem si zaslužila penzijo s svojim delom.Ne misli pa ,da je Golob kaj boljši.Samo on bo prijazen in bo prijazno povedal,da se slecite.Pa vsi veseli.Kar se pa tiče karizme ,se pa tudi on nima kaj hvaliti z njo.Za tebe pa ne vem,ker te ne poznam, in tistega, ki ga ne poznam ,ne sodim,za razliko od tebe.
Kollerik
27. 06. 2023 17.13
+6
Dr. Golob je car za vse vas. Je pa res, da bo tole zagnojeno jamo po vseh teh dolgih letih zelo težko spucat. Moje spoštovanje, da je s svojo ekipo še v to. Drugi raje igrajo golf in se družijo z lobosti o jahtah!
Samo12
27. 06. 2023 17.16
+0
Samo12
27. 06. 2023 17.20
+2
In sekti ne mores do povedat, da njih ni PV Golob odstavil, ampak 85% državljanov.
bostjan vuk
27. 06. 2023 19.01
-2