Boj za glasove upokojencev: kako so rasle pokojnine?

Januarja letos je bilo v Sloveniji 658.184 prejemnikov pokojnin, 43 tisoč več kot pred desetimi leti. Pokojninska blagajna je bila lani težka 8,37 milijarde evrov, od tega je 1,52 milijarde prispeval državni proračun.

Pokojnine so zaradi februarske 4,2-odstotne redne, nato pa še marčne 1-odstotne izredne uskladitve za 5,2 odstotka višje, kot so bile decembra lani. Zagotovljena pokojnina za polno delovno dobo tako od 1. marca znaša 826 evrov, najnižja pokojnina pa 370 evrov.

Upokojitveni pogoji so se nazadnje – pred lani sprejeto novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – korenito spremenili s pokojninsko reformo, ki jo je decembra 2012 sprejela vlada Janeza Janše, veljati pa je začela 1. januarja 2013. Upokojitvena starost se je postopoma za oba spola zvišala na 65 let, starostno pa se je bilo mogoče po prehodnem obdobju upokojiti tudi pri 60 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe brez dokupa. Obdobje za izračun pokojninske osnove se je z 18 podaljšalo na najugodnejših 24 zaporednih let prejemanja plače. Pogoji za ženske in moške so se izenačili postopoma, v šestih letih. Zadnji spremembi sta tako stopili v veljavo v letih 2018 in 2019. Reforma je tudi ukinila valorizacijski količnik, ki je določal, kolikšna bo pokojnina novega upokojenca. Ker je bil precej zapleten in težko razumljiv, so ga zamenjali z neto odmernim odstotkom.

Na podlagi te reforme so se pokojnine vsako leto redno uskladile. Pri tem se je upoštevalo 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. Ob tem so bile tudi izredne uskladitve.

Vlada Marjana Šarca je v koalicijski pogodbi leta 2018 zapisala, da je treba nujno izvesti popravke v sedanjem pokojninskem sistemu in čim prej priti do konsenza o izvedbi večjih sprememb ter nadgradenj pokojninskega sistema, ki bo dolgoročno finančno vzdržen. Med drugim so obljubili dvig minimalnih pokojnin za polno pokojninsko dobo nad prag revščine in odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe na najmanj 63 odstotkov. Pa tudi dodatno izredno usklajevanje pokojnin, vezano na gospodarsko rast, in letni dodatek.

Tudi njena naslednica, vlada Janeza Janše, je v koalicijski pogodbi, ki so jo SDS, SMC, NSi in DeSUS podpisale februarja 2020, med drugim napovedala izredno usklajevanje pokojnin. Ob tem pa še dvig odmernega odstotka na 63,5 odstotka v štirih letih in postopno približevanje minimalne pokojnine za polno pokojninsko dobo pragu revščine.

Vlada Roberta Goloba je v koalicijsko pogodbo zapisala zavezo, da bo v dialogu s socialnimi partnerji pripravila in izvedla pokojninsko reformo, ki bo krepila prvi pokojninski steber, spodbujala pokojninsko varčevanje in omogočila vzdržno izvajanje medgeneracijskega zavezništva s ciljem dostojnega življenja vseh upokojencev. Ob tem pa še, da bo – če bodo izpolnjeni pogoji javnofinančne vzdržnosti – najnižja zagotovljena pokojnina znašala 10 odstotkov nad pragom tveganja revščine in v letu 2023 najmanj 700 evrov.

In kaj kažejo podatki o višini pokojnin? Leta 2018 je bila zagotovljena pokojnina za polno delovno dobo in predpisano starost 516,62 evra, marca letos 826 evrov. Povprečna starostna pokojnina, brez sorazmernih delov in delnih pokojnin, je leta 2018 znašala 722,25 evra bruto, januarja letos 1080,19 evra. Od leta 2018 se je tako zvišala za dobrih 350 evrov.

Po podatkih statističnega urada je leta 2018 z dohodkom pod pragom tveganja revščine živelo 89 tisoč upokojencev, leta 2024 pa 111 tisoč. Podatek o stopnji tveganja revščine je – kot so sicer večkrat pojasnili na Sursu – relativen in "ne pokaže, koliko oseb je dejansko revnih, temveč koliko jih ima dohodek, ki je nižji od vrednosti praga, kako je dohodek porazdeljen med gospodinjstvi."

Leta 2018 je povprečna starostna pokojnina znašala 58,5 odstotka povprečne neto plače, lani 57 odstotkov. Na to je, kot ugotavljajo na Inštitutu za ekonomska raziskovanja, vplivalo tudi usklajevanje pokojnin. V 60 odstotkih so pri uskladitvi pokojnin namreč upoštevali rast plač, v 40 odstotkih pa rast inflacije.

Upokojenci vsako leto prejmejo tudi letni dodatek, ki je sicer odvisen od višine pokojnine. Leta 2018 je znašal od 100 do 410 evrov. Letos bo od 160 do 470 evrov.

Poslanci so novo pokojninsko reformo sprejeli 18. septembra lani. In kaj prinaša? Pokojninska doba ostaja 40 let. Odmerni odstotek se s 63,5 odstotka postopoma do leta 2035 zvišuje na 70 odstotkov. Referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove se s 24 najboljših zaporednih let podaljšuje na 40 let, pri tem pa se bo odštelo pet najslabših let. Spremembe bodo uvedene postopoma, od leta 2028 do 2035. Starostna meja za upokojitev pa se dviga s 60 na 62 let (za 40 let pokojninske dobe) oz. s 65 na 67 let (za 15 let zavarovalne dobe).

Že letos pa se spreminja formula usklajevanja pokojnin. Do leta 2034 se bo upoštevala polovična rast plač in polovična inflacija. Od leta 2035 do 2039 bo formula 40/60 (40 odstotkov rast plač, 60 odstotkov inflacija), od leta 2040 do 2044 bo 30/70, od leta 2045 naprej pa bo 20 odstotkov uskladitve pokojnin vezanih na rast plač, 80 odstotkov pa na rast življenjskih potrebščin.

Novost reforme je tudi zimski dodatek kot sistemska pravica. Upokojenci in invalidi so ga prvič dobili že decembra lani, in sicer 150 evrov, letos bo izplačan novembra in bo znašal 170 evrov. Po pokojninski reformi se bo zimski dodatek v naslednjih letih zviševal po 20 evrov letno in leta 2029 dosegel 250 evrov. Sredstva za zimski dodatek zagotavlja država iz proračuna, izplača pa ga Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.