Delno državni zavarovalnici bosta gradili zasebno bolnišnico v prestolnici

"Tja, kjer je denar, pridejo samo tisti, ki imajo denar, zato ljudje brez denarja ne bodo imeli pravočasnega dostopa do zdravstvenega varstva. Zlasti starejši najbolj potrebujemo zdravstveno varstvo, ker se soočamo s kroničnimi boleznimi, jemljemo zdravila in smo zaradi tega posledično dragi za državo." Tako gradnjo zasebne bolnišnice vidi upokojenka Mateja Kožuh Novak, ki je dolga leta delala v našem javnem zdravstvu kot ginekologinja, pred leti je bila tudi predsednica Zveze društev upokojencev. Če bodo zavarovalnice delale svoje bolnišnice in domove, je neposredna, bo to razpad javnega zdravstvenega sistema.

Slovenija je bila, kot poudari Kožuh Novakova, vedno primer dobrega zdravstvenega varstva. "Da to zdaj uničujemo z gradnjo dodatnih zasebnih bolnišnic, v obstoječih javnih bolnišnicah pa ne naredimo reda, dobre organizacije, niti ne plačamo osebja toliko, da bi ostalo v zdravstvenem sistemu, je katastrofa." 

Ministrstvo za okolje in prostor je prižgalo zeleno luč za gradnjo bolnišnice, saj presoja vplivov na okolje ni potrebna. Zdaj lahko investitorji nove zasebne bolnišnice zaprosijo za gradbeno dovoljenje. Kot pravijo na Upravni enoti Ljubljana, tega še niso naredili. 

Bolnišnica ob krožnem križišču med Kranjčevo in Štajersko cesto bo velika 18.600 kvadratnih metrov, v njej bo do 80 bolnišničnih postelj, specialistične ambulante pa bodo sprejemale do 400 pacientov na dan. Imela bo ambulante, laboratorij, radiološki oddelek, kardiološki oddelek, male operacijske dvorane, dnevno bolnišnico, kolonoskopijski in gastroskopski oddelek. Bolnišnico, ki bo stala 17,5 milijona evrov brez DDV, bodo po načrtih gradili 16 mesecev.

Kdo je v ozadju gradnje bolnišnice? 

Zasebno bolnišnico bo gradila družba DC Naložbe z Bleda, ki je v lasti Diagnostičnega centra Bled. Slednji namerava v zasebno bolnišnico preseliti svojo obstoječo zdravstveno dejavnost iz Enote Vila Urbana, Medicinskega centra Cardial in Kirurškega sanatorija Rožna dolina ter jo nadgraditi s širitvijo nabora zdravstvenih storitev.

Diagnostični center Bled sta leta 2019 prevzeli dve slovenski zavarovalnici – Zavarovalnica Triglav in Sava Re, obe imata 40,7-odstotni lastniški delež. Slabih 20 odstotkov je v lasti diagnostičnega centra. Zavarovalnica Triglav in Sava Re sta obe delno v državni lasti. "Medicinski center je trenutno v fazi projektiranja in bo omogočal boljšo dostopnost in višjo kakovost na področju razvoja novih zdravstvenih storitev in bolnišničnega zdravljenja, hkrati pa prinesel osnovo za nadgradnjo raznovrstnih specialističnih in diagnostičnih pregledov, ki jih DCB že sedaj izvaja (tudi v okviru koncesije)," pojasnjujejo v Sava Re.

Ostale informacije o zasebni bolnišnici ostajajo javnosti skrite. Tako Diagnostični center Bled kot njegovi lastnici – Zavarovalnica Triglav in Sava Re – so zavrnili izjavo pred kamero. Skrivnost ostaja tudi podoba bolnišnice, kot so nam pojasnili v inženirsko-svetovalni družbi IBE, ki jo je DC Naložbe najel kot projektanta, zaenkrat še nimajo dovoljenja od investitorja, da bi podobo bolnišnice razgalili. Pri podobi bolnišnice je sodeloval tudi projektivni biro Arhitektura MJ.

Je v našem zdravstvu začel prevladovati kapital?

"V Sloveniji je že začel prevladovati kapital nad zdravstvom. Kdo si bo lahko privoščil zdravljenje v takšni bolnišnici? Večina pacientov bo še vedno prepuščena javnemu zdravstvu." Tistem zdravstvu, kjer se zaposleni trudijo delati dobro in najbolj kakovostno, zagotavlja Aleksander Jus, pomočnik direktorja za zdravstveno nego v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. "Vendar si javni zdravstveni zavodi ne moremo privoščiti najbolj sodobnih aparatur, ki pripomorejo k najbolj učinkovitemu zdravljenju." 

Osnova moderne države, ki skrbi za zdravje prebivalstva, je, da mora biti program, za katerega se vsako leto dogovorijo, dostopen vsem ljudem enako, pravi Mateja Kožuh Novak. "Kar je nadgradnja, pa naj gre v zasebno. Če ima nekdo toliko denarja, da rajši hodi k zasebnemu zdravniku, naj hodi. Vendar če pri zasebniku dela tisti javni delavec, ki bi moral porabiti energijo v javnem sistemu, nismo naredili nič."

Ne smemo dopustiti polarizacije zdravstvenega sistema na bogate in revne

Po mnenju Bojane Beovič, predsednice Zdravniške zbornice, zasebna bolnišnica lahko pomeni obogatitev v smislu dodatnih možnosti in kapacitet, ampak mora biti uravnotežena z državnim zdravstvenim sistemom, zato da ne pride do strogega ločevanja in delitve pacientov na tiste, ki si bodo lahko privoščili, in tiste, ki si ne morejo. "Država oz. državni zdravstveni sistem mora vedeti, kaj je tisto, kar mora biti dostopno vsem, kar je za zdravje ljudi res pomembno. Potem so pa še dodatne stvari, ki si jih lahko nekateri privoščijo, drugi malo manj. Tako zbran denar pomeni storitev za tega, ki je to lahko plačal, in na ta način nastane prostor za osebo, ki tega ni mogla plačati." 

In kako preprečiti to polarizacijo? "Prav gotovo z okrepitvijo državnega sistema oz. s pristopom, da ne govorimo več o javnih in zasebnih izvajalcih, ampak o tem, kaj je treba v javnem zdravstvenem sistemu ljudem zagotavljati. Treba je določiti cene in kakovost, nato pa morajo izvajalci zagotavljati nivo storitev, ki so res potrebne za zdravje."

Pomembno je, da je oskrba predvsem pravočasna

Družinski zdravnik Rok Ravnikar iz Zdravstvenega doma Kamnik pravi, da zdravnike zanima predvsem to, ali imajo v svojem delovnem okolju zagotovljene pogoje, kjer se lahko v popolnosti strokovno odločajo v dobro pacienta. "Paciente manj zanima, ali bodo oskrbljeni v javni ali zasebni bolnišnici ali državni ustanovi, ampak ali bo njihova oskrba varna, strokovna in predvsem pravočasna. To pa je v Sloveniji problem."

Dejstvo je, pravi Teodor Pevec, strokovni direktor Splošne bolnišnice Ptuj, da potrebe po zdravstvenih storitvah v vseh družbah zavoljo staranja prebivalstva, večjih zahtev in poznavanja s strani laične javnosti naraščajo. "Javni zdravstveni sistem je omejen tako s človeškimi kot finančnimi viri. Še takrat, ko bi javni sistem zmogel narediti več, nimamo vzvodov, da bi izvajalce nagradili. Očitno se ta del namerno ne želi rešiti. Bodisi iz slovenske zavisti, da nekdo ne bi zaslužil, ali zavoljo nezmožnosti postaviti pravila, ki bi omogočala zaposlenim v javnem zdravstvu, če želijo, delajo več in so za to tudi plačani." Te okoliščine pa "naredijo odličen milje, kjer so se sposobni posamezniki znašli, spretno izkoriščajo stisko, potrebo bolnikov in nesposobnost javnega sistema, da bolnikom vrne njihovo zdravje." 

V Splošni bolnišnici Jesenice investiranju v podhranjen zdravstveni sistem ne nasprotujejo, tudi če investicija ni iz javnih sredstev, ob čemer moramo ohraniti javno zdravstvo, pravijo. "Storitve javnega zdravstvenega sistema se lahko zagotovijo tudi s kombinacijo javnih in zasebnih zdravstvenih centrov, pri čemer naj glavnina ostane javna. Varstvo pravic pacientov urejata regulativa in nadzor, ki je neodvisen od lastništva in mora biti enak ne glede na lastništvo."

Delamo medicino iz leta 2022 v infrastrukturi iz leta 1970

Osrednja bolnišnica v državi UKC Ljubljana se ogne odgovoru o vplivu, ki bi ga zasebna bolnišnica lahko imela na javne zavode, predvsem glede odhajanja najbolj usposobljenih zdravnikov in medicinskih sester. Pojasnijo le, ker spadajo "zgolj med izvajalce zdravstvenih storitev v Sloveniji, bi se težko opredelili glede vpliva na zdravstveni sistem v celoti". Predlagali so, naj se obrnemo na pristojno ministrstvo. 

Po drugi strani pa je jasen predstojnik Ortopedske klinike UKC Ljubljana Miha Vodičar, češ da je zasebna bolnišnica lahko tudi dobrodošla. "V Avstriji se je izkazalo, da zasebne bolnišnice opravijo ogromno storitev, zaradi katerih se potem v javnem sektorju sprosti prostor za tiste, ki si teh zasebnih storitev ne morejo privoščiti." A ključni problem je, da smo premalo vložili v zdravstvo. "To, da delamo medicino iz leta 2022 v infrastrukturi iz leta 1970, kaže na to, da naša družba kljub temu, da je zdravstvo njena primarna vrednota, v to zadnjih 50 let ni bila pripravljena kaj dosti vložiti. Očitno se je naredil prostor za to, da bo to storil nekdo drug. Ali je to za paciente boljše ali slabše? O tem se bo sodilo, ko bo stvar izpeljana in ko bomo videli, kaj bo to pomenilo."

Javne bolnišnice so kritična infrastruktura, ki nosi praktično celotno breme zdravljenja

Vprašanje je, kaj pomeni gradnja bolnišnice v zasebnih vodah in kakšne bodo njene obveznosti do bolnikov, pravi Boštjan Kersnič, specialist nefrologije in v. d. strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Novo mesto. "Bolnišnice, ki morajo delati 24 ur na dan, sedem dni v tednu, so temelj tega, da ljudje dobijo vso potrebno oskrbo, ko jo potrebujejo. Javne bolnišnice so tista kritična infrastruktura, ki nosi praktično celotno breme zdravljenja. Vsem nam je jasno, da se zasebniki lotevajo samo tistih posegov, ki prinašajo denar. Zakaj na primer še nimamo bolnišnice, ki bi zdravila cirozo jeter ali pa srčno popuščanje? Odgovor je predvsem v tem, da se to zasebniku ne splača. Bojim se, če bo bolnik manj pomemben od zaslužka, bomo lahko javne zavode počasi drugega za drugim zaprli." 

Javne bolnišnice opravljajo storitve, ki ekonomsko niso zanimive. "Prek javnega sektorja se vpeljujejo nove metode zdravljenja, ki so po navadi na začetku drage in časovno potratne in spet za zasebni sektor niso zanimive," še doda Jasna Humar, v. d. strokovne direktorice Splošne bolnišnice Dr. Franca Derganca Nova Gorica.

Z ustanavljanjem zasebnih bolnišnic se je potrebno vprašati, kaj bo s kritično bolnimi pacienti, pravi Kersnič. "Saj se ve, da bodo zasebne bolnišnice zdravile zgolj perspektivne 'elektivne bolnike', za kritično in hudo bolne pa bomo skrbele 'drugorazredne' javne bolnišnice." Problem bo, dodaja Kersnič, ko bo potrebna dolgotrajna hospitalizacija in jo bo treba plačati. Sicer pri zasebni bolnišnici ne vidi večjega problema, ker bo zasebna, z zasebnim financiranjem. Pričakuje pa, da bi se na nivoju države naredil en sistem bolnišnic, kjer bi zagotavljali, da bo bolnik, ko bo rabil posteljo, to tudi takoj dobil. 

Javne bolnišnice opravljajo storitve, ki ekonomsko niso zanimive

"Denar, ki odhaja iz javnega v zasebno, je denar, ki ga mi nimamo," meni Jasna Humar. "Mi sicer pozdravljamo, da se število centrov, ki lahko nudi ljudem storitve s področja zdravstva, povečuje, ampak to pomeni tudi, da so določene storitve, ki ekonomsko niso zanimive in ostajajo zapostavljene. Ena izmed teh je seveda urgentna služba, ki mora biti prisotna 24 ur na dan. Druga je onkologija ali pa morda negovalne bolnišnice in oskrba starejših, ki tudi zahtevajo bistveno več angažmaja. Zasebno zdravstvo pač stremi k dobičku, kar je normalno za vsako zasebno družbo in se tem dragim bolnikom izogiba."

Bolnišnice v zasebni lasti so verjetno del prihodnosti, nujna pa je skrb za javne bolnišnice, kjer je in bo glavni cilj vrhunska obravnava pacienta, kot je bilo doslej, dodajajo v novogoriški bolnišnici. "Nujno pa bi morali tako zdravniki kot medicinske sestre iz zasebnih zavodov sodelovati v mreži nujne medicinske pomoči, v primeru epidemij in množičnih nesreč pa sploh."

Dodatni odhodi v zasebništvo bi ogrozili delovanje bolnišnice

Zasebna bolnišnica bo zaposlovala predvidoma 130 ljudi. Kje bodo ta kader dobili – v javnih zavodih ali v tujini? V Diagnostičnem centru Bled nam tudi na to vprašanje niso odgovorili. 

Javne bolnišnice se že leta ukvarjajo s kroničnim pomanjkanjem kadra zdravstvene nege, zdravnikov in kadra v podpornih službah bolnišnice, izpostavlja vodstvo Splošne bolnišnice Nova Gorica. "Službe zaradi slabšega plačila niso zanimive, hkrati k nezanimivosti prispevajo še delovni pogoji: delo popoldne, ponoči, sobote, nedelje, prazniki. Pomemben moment je tudi iztrošenost opreme, stari prostori. Pridnih, zavzetih zaposlenih ne moreš nagraditi tako, kot bi želeli ali kot je to mogoče v zasebni zdravstveni ustanovi." Vodstvo javnih zavodov bi moralo imeti možnost nagrajevanja zaposlenih po učinku, da bi bili lahko konkurenčni zasebnikom. "Ob taki kadrovski stiski, kot smo trenutno, bi dodatni odhodi v zasebništvo ogrozili delovanje bolnišnice, predvsem paciente." 

Danes zelo veliko zdravnikov razmišlja, da je privatizacija neizogibna in da oni sami pravzaprav zamujajo, ker se še niso odločili, da bi odšli v zasebni sistem, meni nekdanji minister za zdravje Dušan Keber. "Če bi oblast jasno sporočila, mi hočemo in bomo ohranili javni zdravstveni sistem, dostopen za vse, mi bomo javne finance namenili krepitvi javnega zdravstvenega sistema, bi seveda iz tega izhajale tiste številne podrobnosti. Vsak ukrep bi moral izhajati iz tega, ali krepi javni sistem in enakost vseh državljanov do vstopa v zdravstveni sistem."

Pomemben je dostop v javni mreži

Po besedah Bruna Nikolića, predstojnika Upravno-pravne katedre na Fakulteti za upravo, je ključno vprašanje, kakšna je dostopnost zdravstvenih storitev. "Če imajo v javni mreži vsi zadostno dostopnost, potem nikakor ni sporno, če neka zasebna iniciativa pride in omogoči dodatno dostopnost tistim, ki si to lahko privoščijo." Problem je, pojasni Nikolić, če v javni mreži država ne zagotovi dostopnosti. "Če bodo zasebne ponudbe zdravstvenih storitev začele ogrožati dostop do javnih storitev, pa je to težava nekonkurenčnosti javne mreže in potem odhoda zdravnikov po eni strani, po drugi pa preusmeritve pacientov v zasebno ponudbo." 

V javnih zavodih vlada arhaična struktura javnih zavodov, kar še izvira iz Zakona o zavodih, ki je bil sprejet kmalu po osamosvojitvi. Ta zakon se v bistvu vse do danes ni kaj dosti spreminjal, ugotavlja Nikolić. "Tista prehodna struktura upravljanja še kar vlada danes v javnih zavodih in iz tega potem imamo tudi veliko večje vplive politike, slabše strokovne strukture svetov zavodov." In to tudi vpliva na samo dostopnost. "Afere, ki jih spremljamo, zelo negativno vplivajo na javne izvajalce, kar se lahko hitro prenese v samo dostopnost do zdravstvenih storitev."

Parcele, namenjene za razvoj URI Soča, v roke zasebnikom

Parcele, na katerih bo zgrajena zasebna bolnišnica, so bile v 80. letih predvidene za širitev Univerzitetnega rehabilitacijska Inštituta Republike Slovenije (URI Soča), le-te je Mestna občina Ljubljana družbi DC Naložbe prodala na peti dražbi za nekaj manj kot 2,58 milijona evrov. "Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča je upravljavec premoženja, ki je v lasti Republike Slovenije. V preteklosti je bila za zemljišča, ki obdajajo inštitut, predvidena širitev in razvoj naše dejavnosti. Tako je bilo določeno v zazidalnem načrtu iz leta 1981 – gre za zemljišča do Pro Plusa, vključno do današnjega krožišča in Kranjčeve ulice. Kasneje so se načrti spreminjali, prav tako so se spreminjala tudi lastništva," so pojasnili v URI Soča.

Boj na sodišču med ministrstvom in občino za parcele URI Soča

Trenutno je za parcele URI Soča predvideno zemljišče v lasti Mestne občine Ljubljana, ki mejijo na sedanji kompleks. Te so že več kot deset let jabolko spora med Mestno občino Ljubljana in Ministrstvom za zdravje. Vmes je bila možnost, da bi zemljišča zamenjali za stavbo v Ulici stare pravde, v kateri izvajajo dializo in deluje center za avtizem. A trenutno o sporu še vedno odloča sodišče. Država je leta 2019 na Okrajno sodišče v Ljubljani vložila predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča. "Prejšnja vlada je želela glede spora o določitvi pripadajoče nepremičnine počakati na odločitev sodišča. Nadaljevali bomo pogovore z novo vlado," so sporočili iz ljubljanske občine. Zdaj je sodišče postavilo še izvedenko geodetske stroke, ki bo odmerila pripadajoče zemljišče. Sicer je bila v zemljiški knjigi pri nepremičninah, ki so predmet spora, vpisana zaznamba, ki bo lahko vplivala tudi proti tretjim osebam. 

Zakaj Ministrstvu za zdravje v več kot desetletju ni uspelo zagotoviti parcel za nujno širitev javnega zdravstvenega zavoda URI Soča? Na odgovore še čakamo, saj minister za zdravje Danijel Bešič Loredan v treh tednih za to konkretno temo še ni našel časa.

Od javnega funkcionarja k zasebniku

Pomembno je izpostaviti, da je direktor družbe Diagnostični center Bled, ki bo gradila zasebno bolnišnico za Bežigradom, Robert Cugelj. V prejšnji vladi, ko je Ministrstvo za zdravje vodil Janez Poklukar, je bil državni sekretar, zadolžen za projekt skrajševanja čakalnih dob in pogajanja z zdravniškimi organizacijami za zakon o plačah v zdravstvu. Pred tem pa je kar 16 let vodil javno bolnišnico URI Soča. Tedaj se je boril za parcele ob URI Soča, ki so bile nujne za njeno širitev, da ne smejo v druge roke. "V tem trenutku na žalost ni kapacitet za zdravljenje najzahtevnejših pacientov. Gre za nacionalni pomen te institucije." Kaj pravi danes na to? Izjavo pred kamero je Robert Cugelj zavrnil, neodziven pa je bil tudi na našo prošnjo za pisna pojasnila. Trenutno je tudi direktor Kirurškega sanatorija Bled, skupaj z nekdanjim direktorjem UKC Maribor Vojkom Flisom.

Prostori URI Soča, stari okrog 70 let, ne omogočajo ustreznega dela

"Če želimo v Sloveniji na področju rehabilitacije v naslednjih desetletjih imeti oskrbo, primerljivo z razvitim delom sveta, moramo zagotoviti tudi primernejše in večje prostore. Nekateri naši prostori so stari tudi okrog 70 let in ne omogočajo več ustreznega dela," pojasnjujejo v URI Soča. Na zemljišču, ki je v lasti ljubljanske občine, nameravajo zgraditi prizidek, ki bo namenjen širitvi oddelkov, kjer nujno potrebujejo večje kapacitete. Tako je v primeru nevroloških oddelkov (za paciente po kapi, po poškodbah in boleznih možganov ter hrbtenjače). Tja se bosta preselila tudi otroški oddelek in Center za poklicno rehabilitacijo. Na novo bodo zasnovali Center modernih tehnologij in povečali kapacitete ambulantne obravnave. 

"Nenazadnje ne smemo pozabiti na močno izobraževalno vlogo naše ustanove, za katero prav tako potrebujemo ustrezne prostorske kapacitete. Prihajajo namreč pozivi k povečanju vpisa v programe izobraževanja za zdravstvene poklice. Pomembno je, da do te širitve pride čim prej in da se zanjo nameni zadostna sredstva. Po oceni URI Soča je za investicijo potrebnih okrog 70 milijonov evrov (z vključenim DDV)." Zelo pomembna pa je tudi širitev programa obravnave pacientov s kronično bolečino. "Zanj potrebujemo večje prostore, v katerih bi lahko zagotovili pogoje za delo za več timov ter tudi omogočili nastanitve za paciente."