V Ljubljani so pacienti in zaposleni po desetih letih korak bližje novi infekcijski kliniki. Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu pri ministrstvu za zdravje je odločil, da bosta kliniko gradila idrijski Kolektor Koling Stojana Petriča skupaj z novomeškim podjetjem CGP Darija Južne. Kliniko bi zgradila za 95,5 milijona evrov. To je najcenejša ponudba – med tremi prispelimi – in edina dopustna, je presodil urad. A odločitev urada še ni pravnomočna.
Če ne bo revizijskih zahtevkov drugih ponudnikov, bosta Kolektor in CGP pravnomočno izbrana jutri, 10. novembra, odločitev o oddaji javnega naročila pa bo pravnomočna 13. novembra. Ostali ponudniki imajo namreč osem delovnih dni, da se pritožijo zoper odločitev urada. Urad mora nato novo odločitev, če je bil zahtevek za revizijo uspešen, sprejeti v 30 dneh od odločitve komisije (o zadevi ta odloči v 15 delovnih dneh). Na razpisno dokumentacijo se sicer ni pritožil nihče, so nam potrdili na Državni revizijski komisiji za revizijo postopkov oddaje javnih naročil.
Kdo so drugi ponudniki?
Za gradnjo ljubljanske infekcijske klinike sta prispeli še dve ponudbi. Družba GIC Gradnje iz Rogaške Slatine, ki jo vodi Ivan Cajzek, je ponudbo oddala skupaj s podjetjem Interexport, ki ga vodi Aleš Jenčič, ukvarja se z uvozom na področju kmetijstva in medicine, ter zagrebško gradbeno družbo Kamgrad.
Tretji ponudnik je konzorcij dveh srbskih gradbenih družb, Inobačka in W.D. Concord West, ter celjskega gradbenega podjetja Remont, ki ga vodi Matjaž Pavčič. Obe ponudbi sta bili izločeni kot nedopustni, saj presegata zagotovljena sredstva urada, ki znašajo 106.236.380 evrov – toliko je ocenjena vrednost prve faze dograditve infekcijske klinike. Poleg tega ponudba Inobačke in partnerjev ni imela zavarovalne police za eno izmed družb in ni izpolnjevala pogoja o vpisu v ustrezen register dejavnosti na področju medicinskih pripomočkov.
Kdo bo gradil mariborsko negovalno bolnišnico?
GIC Gradnje se skupaj s Pomgradom in VG5 poteguje tudi za posel ureditve negovalne bolnišnice UKC Maribor. A tukaj se zapleta. Potem ko je Ministrstvo za zdravje tretjič izbralo najcenejšega ponudnika Makro Gradnje 5, je tik pred iztekom roka za pritožbo oktobra prišel nov revizijski zahtevek. Pritožil se je Pomgrad s partnerji VG5 in GIC gradnje. Zaradi zapletov se je ministrstvo odločilo, da bolnišnica ne bo financirana z evropskim denarjem, ampak iz državnega proračuna.
Za Alešem Šabedrom, ki ga je vlada razrešila z mesta urada direktorja Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, je vodenje kot vršilec dolžnosti prevzel Tomaž Pliberšek. Pliberšek je bil državni sekretar na Ministrstvu za zdravje v letih 2019 in 2020, ko je bil minister Šabeder. Potem je Pliberšek nekaj časa delal tudi v Pomgradu, je poročal N1.
Začetek gradnje januarja 2024? Kaj se bo gradilo?
Marca letos je klinika dobila gradbeno dovoljenje. Začetek gradnje prve faze klinike je predviden januarja prihodnje leto, končali naj bi jo spomladi 2026. Gradili naj bi jo torej dve leti. Na ministrstvu za zdravje še vedno zatrjujejo, da se projekt izvaja skladno s časovnico, če ne bo revizijskih zahtevkov.
Najprej je predvideno rušenje dela južnega krila obstoječega objekta infekcijske klinike in manjše stavbe Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ob Bohoričevi ulici, rekonstrukcija dela obstoječe stavbe infekcijske klinike in gradnja novega objekta klinike. Ta bo s starim delom infekcijske klinike povezan na območju prejšnjega južnega krila.
Obstoječa stavba infekcijske klinike, kjer je predvidena rušitev južnega trakta in navezava na nov objekt klinike, je bila zgrajena leta 1956. Stavba ne dosega zahtevanih standardov in predpisov za protipotresno gradnjo. Južni trakt bodo zato odstranili, ohranjeni del pa protipotresno sanirali.
In kako bo videti klinika? Razkrivamo njeno dokončno podobo, ki jo je pripravila projektna vodja za novo kliniko ARK Arhitektura Krušec. Lena Krušec nam je pojasnila, da gre za izjemno zahteven projekt. Projektirali so jo 15 mesecev.
V novem prizidku, velikem 24.800 bruto kvadratnih metrov, je predvidenih 55 sob s skupaj 77 posteljami. V novem objektu bodo prostori za urgenco, intenzivno terapijo in 24-urno bolnišnico. V četrtem nadstropju je načrtovan oddelek za zelo nalezljive bolezni, ki pa bo lahko deloval tudi kot običajen bolniški oddelek.
Dražja za skoraj 50 milijonov
Julija smo v rubriki Dejstva razkrili, da se je infekcijska klinika, medtem ko je čakala, kdo jo bo gradil, podražila. V dveh letih za skoraj 50 milijonov evrov oz. za 46,5 odstotka. Zakaj? Ministrstvo za zdravje navaja razloge: podražitve v gradbeništvu, povečanje klinike, pa tudi slaba prvotna ocena, koliko bo bolnišnica sploh stala.
Spomnimo: maja 2023 so v Investicijskem programu zapisali, da investicija znaša 156 milijonov evrov. To pa je 49,6 milijona evrov več kot septembra 2021, ko je bila vrednost investicije – 106,5 milijona evrov – določena na podlagi ocene, pojasnjujejo na ministrstvu. Zdaj pa je ocenjena glede na dejanske stroške. Do danes se ocenjena vrednost ni spremenila, zagotavljajo na ministrstvu.
Investicijo bo v večini kril državni proračun, 70 milijonov evrov pa je zagotovljenih evropskih sredstev. Do junija 2023 je bilo porabljenih 5,7 milijona evrov za pripravo investicijske dokumentacije, projektiranje, nadzor in investicijski inženiring.
Projekt infekcijske klinike je razdeljen na tri dele – novogradnjo klinike, prenovo obstoječega objekta in nabavo opreme ter pohištva. "Pri celotni investiciji pa je treba upoštevati še storitve in druge stroške (projektiranje, arhitekturni natečaj, selitev laboratorija NLZOH iz lokacije predvidene gradnje na drugo lokacijo, selitev programov obstoječe Infekcijske klinike na začasno lokacijo ...). Vsi stroški so upoštevani v vrednosti 156.081.476 evrov," pojasnjujejo na Ministrstvu za zdravje in dodajajo, da bodo predvidoma javno naročilo za nabavo opreme in pohištva objavili v prvi polovici leta 2025. Ocenjena vrednost opreme je 24.682.100 evrov brez DDV. Del opreme pa je zajete že v prvi fazi razpisa.
Zaostrovanje razmer na kliniki zaradi sezonskih okužb
Infekcijska klinika znova poka po šivih, ker je bolnikov preveč, morajo ti ležati celo na hodnikih. Razlog za povečano število bolnikov pa so okužbe dihal in sečil. Infektologinja dr. Mateja Logar je za oddajah 24UR in Svet pojasnila, da gre za sezonske okužbe, ki pa so letos prišle hitreje kot po navadi. Bolnikov, ki ležijo na hodnikih klinike, je za cel oddelek. Kritični so do nekdanjega zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja, ki je aprila lani obljubil, da se bo gradnja začela že letos poleti, a se to ni zgodilo.
Nato je vodenje ministrstva prevzel Danijel Bešič Loredan, ki je s funkcije julija odstopil. Sedaj ministrstvo vodi Valentina Prevolnik Rupel, ki je bila od julija letos državna sekretarka.
'Stavba je odslužila'
V rubriki Dejstva smo letos spomladi poročali o kritičnem poslabšanju razmer na ljubljanski infekcijski kliniki v zadnjih letih, sodu pa je dno izbila pandemija covida-19. Naval na kliniko je vse večji. Bolniki na nujno oskrbo čakajo celo v zabojnikih pred kliniko. Znotraj klinike zaradi premajhnih prostorov v čakalnicah ne morejo zagotoviti potrebne razdalje med kužnimi bolniki. Stavba ne ustreza več pogojem za sodobno zdravljenje kužnih bolnikov, je dejala predstojnica Tatjana Lejko Zupanc.
En del klinike pa je v sosednji Fabianijevi stavbi, kjer je tudi Klinični oddelek za gastroenterologijo, ki ni potresno varna in ni več primerna za bolnišnično oskrbo. "Stavba, ki je bila sicer takrat, ko je bila zgrajena, najsodobnejša na tem področju, je sedaj odslužila. Statično ni varna, za sanacijo statike bi bilo treba vložiti ogromno truda, ampak ne bi ničesar dosegli s tem, kajti drug problem so zelo majhne sobe. Seveda so ustrezale normativom izpred davnih let, po trenutnih smernicah pa veljajo samo za eno tretjino tistega, kar bi morale biti. V sobah imamo dva bolnika, pa še za enega ne ustrezajo po normativih."
Proračunski denar za mariborsko infekcijsko kliniko zagotovljen?
Julija smo v rubriki Dejstva poročali, da je mariborska infekcijska klinika ostala brez 40 milijonov evrov evropskih sredstev, ki jih je vlada preusmerila na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Infekcijsko kliniko, ki čaka na izdajo gradbenega dovoljenja, bomo plačali iz proračuna, so zagotovili na ministrstvu. Na ogorčenje zdravnikov mariborske klinike so se na ministrstvu odzvali, da se kliniki niso odrekli. Kakšni so načrti trenutno?
Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da je za mariborsko infekcijsko kliniko izdelana dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, pridobljena so vsa soglasja in mnenja, vloga za izdajo gradbenega dovoljenja je vložena. V postopku je odmera komunalnega prispevka. V izdelavi sta projektna dokumentacija za izvedbo del in investicijska dokumentacija, v kateri bo opredeljena ocenjena vrednost investicije.
Prvotno je bilo predvideno, da bo novogradnja infekcijske klinike v Mariboru znašala 54,6 milijona evrov, po trenutni oceni pa okoli 70 milijonov evrov, nam je julija potrdila Alenka Strdin Košir, vodja enote za infektološko intenzivno terapijo infekcijske klinike UKC Maribor. Podražila se je torej za slabih 30 odstotkov.
In če so nam še julija na ministrstvu dejali, da nove vrednosti še nimajo, ker je klinika v fazi projektiranja, je sedaj na seji odbora za zdravstvo v DZ – 12. oktobra – nova ministrica Valentina Prevolnik Rupel podražitev potrdila. "Na podlagi pripravljenega investicijskega programa se bo vrednost projekta zvišala za 30 odstotkov. Zakaj? Zaradi zvišanja cen gradbenih storitev v času od začetka izvajanja investicije do danes. Ocenjena vrednost je v začetni fazi temeljila na oceni, v nadaljevanju pa na osnovi izdelane projektne dokumentacije in dejanskih stroškov in pa povečanja površine projekta s 13.000 kvadratnih metrov na 18.000 kvadratnih metrov, kar znaša povečanje za 27,3 odstotka." Pojasnila je, da poteka projektiranje objekta, gradnja pa je načrtovana od leta 2024 naprej. "Držimo se časovnic," je še zagotovila ministrica. Gradnja pa naj bi potekala v dveh ločenih razpisih – za rušenje in gradnjo.
Je denar v proračunu rezerviran? Prevolnik Ruplova je pojasnila, da je v letih 2024 in 2025 načrtovanih približno 70 milijonov evrov proračunskega denarja na leto za sekundarno in terciarno raven. Pretežni delež pa je namenjen gradnji mariborske Infekcijske klinike, širitvi onkološke dejavnosti na UKC Maribor, energetski sanaciji in revitalizaciji stavbe Hospital v UKC Ljubljana, dograditvi infekcijske klinike UKC Ljubljana in gradnji negovalne bolnišnice v UKC. So pa sredstva zagotovljena tudi skladno z Zakonom o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v zdravstvu v letih od 2021 do 2031, pojasnjujejo na ministrstvu.
Z vprašanji glede infekcijske smo se obrnili na UKC Maribor, kjer so nam dejali, da "se za odgovore na spodnja vprašanja obrnete na Urad Republike Slovenije za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu."
KOMENTARJI (107)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.