Dejstva

'Brutalne' najemnine in 'oderuški' krediti: 'Privilegij je, da si suženj banke'

Ljubljana, 05. 04. 2023 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 12 min
Avtor
Maruša Slana
Komentarji
393

150 povprečnih plač mora danes odšteti posameznik, da bi si lahko privoščil nakup 50 kvadratov velikega rabljenega stanovanja v Ljubljani. Obrestne mere za stanovanjska posojila so že nad štirimi odstotki, zato je zanimanja za kredite manj. Na najemnem trgu medtem vladata negotovost in nestabilnost, za garsonjero je treba odšteti tudi do 900 evrov mesečno. Prišli smo do točke, ko je obrok kredita pogosto nižji od najemnine, a je danes privilegij že to, da ti banka posojilo odobri, saj se število kreditno sposobnih prebivalcev z leti zmanjšuje. Se torej bolj splača živeti v najemu ali kupiti lastno stanovanje? Vlada napoveduje poostren nadzor nad najemnim trgom, na mizi je tudi predlog regulacije rasti najemnin.

Ana* (njeno pravo ime hranimo v uredništvu) z možem in dvema otrokoma živi v 70 kvadratnih metrov velikem najemnem stanovanju v Kamniku, za katerega na mesec odšteje 900 evrov. Najemodajalec je v zadnjih treh letih že trikrat dvignil najemnino. V devetih letih, odkar živita skupaj, sta se selila štirikrat. Prvič zato, ker je zanosila in sta potrebovala večje stanovanje, drugič pa se je lastnik odločil, da stanovanje po ločitvi potrebuje zase.

 Tretja izkušnja v najemu je bila najslabša, Ano ob pripovedovanju premagajo solze. "Tja sva sama želela iti, nisva imela izbire," pove. Lastnik je bil namreč alkoholik – imel je izpade, pošiljal je grozilna sporočila. Okolje za družino z dvema majhnima otrokoma ni bilo primerno, zato sta se preselila še četrtič. 

Meni, da so višine najemnin v Sloveniji v primerjavi s plačami, ki jih imamo, pretirane. Življenje v najemu je poleg tega nepredvidljivo. Zaradi nuje sta se v preteklosti odločila tudi za najem brez pogodbe, kar danes Ana obžaluje. "Vse gre po principu vzemi ali pusti. Če ne boš vzel, kar ponujam, bo pač prišel nekdo drug." Ob tem sicer poudarja, da niso vsi najemodajalci slabi, večina je človeških in razumevajočih, a vedno se najde nekdo, ki želi z oddajo predvsem dobro zaslužiti. 

Z možem si zdaj želita lastno stanovanje. Na vprašanje, kako pride nekdo s povprečnimi dohodki do lastne nepremičnine, Ana odgovarja, da težko. "Midva imava povprečni ali pa celo malo nadpovprečni plači. Če od doma nimaš finančne pomoči, je skoraj nemogoče. Prav tako je nemogoče varčevati ob takih najemninah," pove. Zaplete se že, ko se družina poveča, kreditna sposobnost pa se posledično bistveno zmanjša, dodaja. "Midva sva kreditno sposobna, a le za nakup največ dvosobnega stanovanja, kar pa ne zadošča potrebam naše družine. Obrok bi bil nižji od najemnine, kar je absurd. Če sva sposobna plačevati najemnino, zakaj ne moreva dobiti kredita za enak znesek?" se sprašuje Ana. 

"Oba zaposlena, otrok star 12 let, živimo na 20 kvadratnih metrih. Ena soba in mini kopalnica in temu rečejo danes garsonjera. Nikoli ne vidimo računov, vse se plačuje kot pavšal. To je večstanovanjska hiša, v kateri je 14 takšnih lukenj oz. naša je med večjimi. Plačujemo 350 evrov."   - Rosvita, Maribor

 

"Lastnik si je sam odklepal vrata, prihajal nenajavljeno. Ko sva bila s fantom novembra tri dni brez tople vode, mi je rekel, da sem histerična, ker ga na to opominjam vsak dan. V nekem trenutku se je odločil, da bo najini garsonjeri vzel dva kvadratna metra, da bo za sosednje stanovanje naredil kopalnico." - Pia, Ljubljana

 

V tretjem študentskem stanovanju sva s fantom za eno sobo plačevala 420 evrov. Za razmere kar dobra cena. Lastniku se je zdelo sprejemljivo, da večkrat brez najave in brez trkanja ali zvonjenja 'pride na obisk'. Tudi soseda iz spodnjega stanovanja mi je povedala, da se je enkrat 'po pomoti' znašel v njihovem stanovanju. Oklical se je za hišnika in tako 'urejal' nepotrebne zadeve po stanovanju." - Anonimno, Ljubljana

 

Vir: Najemniški SOS

Nazadnje sta se sicer z možem znašla v situaciji, ko je bil nakup stanovanja že skoraj uspešen, a se je zapletlo zaradi nepremičninskega agenta, ki je posredoval pri prodaji. V času, ko sta na banki urejala kredit, se je pojavil nov zainteresiran kupec iz tujine, ki je ponudil gotovino. Agent je zato raje sprejel njegovo ponudbo, Ano in njenega moža pa odslovil brez vednosti lastnika stanovanja. "Ko kupuješ stanovanje, moraš biti hiter, ne smeš imeti pomislekov. Potrebne je veliko sreče, ni dovolj le, da si kreditno sposoben," še zaključi. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Hawlina: Najemnik je v podrejenem položaju

Po besedah Maše Hawlina iz Inštituta za študije stanovanj imamo v Sloveniji na najemnem trgu zelo neuravnovešeno razmerje med lastnikom in najemnikom. "Na eni strani najemnik nujno rabi neko stanovanje, na drugi strani pa ima lastnik običajno že večkrat rešen stanovanjski problem, ima več stanovanj in se lahko kadar koli odloči, da neha oddajati oz. pod kakšnimi pogoji bo sploh oddajal," pojasni. V času, ko je na trgu malo ponudbe, je predvsem pereče pomanjkanje primernih stanovanj, povpraševanja pa je veliko in to neravnovesje se le še bolj poglablja, dodaja. 

"Najemniki so tako obupani, da ko pridejo do nekega stanovanja, ki je vsaj približno primerno, so pripravljeni marsikaj sprejeti," pove Hawlinova. Najemna razmerja so običajno kratkotrajna, za 11 mesecev, veliko najemov je sklenjenih brez pogodbe. "Vedo, da kadar koli se bodo postavili zase, bodo morda tvegali konflikt z najemodajalcem, s tem pa tudi potencialno izgubo doma." 

Kot poudarja Hawlinova, stanovanjski zakon v teoriji predvideva kar nekaj pravic za najemnike, a je v praksi vseeno, kaj piše v tem zakonu, predvsem zaradi neravnovesja na trgu. Nadzora oz. regulacije najemnega trga ni, pravi, ob tem pa dodaja, da bi se že marsikaj spremenilo, če bi se povečalo število inšpekcijskih nadzorov. 

Prav tako v Sloveniji nimamo zares dobrih podatkov o tem, koliko najemnikov sploh imamo, kakšne so višine najemnin in v kakšnih pogojih ti ljudje bivajo. Po podatkih Sursa naj bi v Ljubljani živelo vsaj 33.000 najemnikov, po neuradnih ocenah pa tudi do 50.000. "Predvidevamo, da jih je bistveno več od uradnih številk. Imamo kar nekaj najema, kjer lastnik onemogoča prijavo prebivališča, veliko je oddaje na črno, kar nekaj študentov se odloči, da se ne bodo prijavili, ogromno je tudi migrantskih delavcev, ki ne vedo, da se morajo prijaviti," dodaja. 

Hawlinova ob tem opozarja tudi na luknje v zakonu. "Če nimaš izdelane energetske izkaznice, naj ne bi oddajal za več kot 11 mesecev. Zato je tudi večina pogodb za 11 mesecev. Če stanovanje oddajaš za manj kot leto dni, se to stanovanje po statistiki šteje za prazno stanovanje, zato tudi številke o tem, koliko imamo praznih stanovanj, ne vemo, ali zares držijo," pove Hawlinova. 

Zakaj želimo vsi svoje stanovanje?

Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner pravi, da sta osnovni stvari, ki jo ljudje iščejo na stanovanjskem področju, varnost in stabilnost. Stanovanje nam ne sme povzročati prevelikega finančnega bremena, hkrati pa mora biti to tudi naš dom, v katerem si lahko ustvarimo družino. "V Sloveniji sta edina načina, da si to zagotoviš, dva prvi je lastništvo, drugi pa neprofitni najem." Danes je tako edini način, da si zagotovimo stanovanjsko varnost, lastništvo, a ni bilo vedno tako. "V prejšnjem sistemu je približno 30 odstotkov Slovencev živelo v t. i. družbenih stanovanjih, ki so zagotavljala ravno ti dve osnovni funkciji, dostopnost in varnost," pravi. Slovenska navezanost na nepremičnine tako ni neka kulturna danost, ampak je logika sistema in gospodinjstva, ki išče varnost, meni Ploštajner.  

V zadnjih letih sicer lastništvo ni več tako vezano na samogradnjo ali dedovanje, ampak vedno bolj postaja vpeto v hipotekarni kredit, zato lastno stanovanje precejšnjemu sloju prebivalstva ne zagotavlja več takšne varnosti, poudarja. "Ne z vidika dostopnosti ne z vidika strahu, da boš stanovanje izgubil. Najem je pogosto bolj varna oblika bivanja kot lastništvo, je pa odvisno od ponudbe, ki jo uspemo kot družba in država producirati," pojasni Ploštajner. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Po besedah Hawlinove danes najemništvo v Sloveniji povezujemo z neko drago in slabo rešitvijo. Ker so pogodbe kratkoročne, si najema ne moremo predstavljati kot neke stabilne oblike bivanja. Meni sicer, da Slovenci ideji najemništva nismo nenaklonjeni. "Mi smo naredili anketo, ki je pokazala, da če bi zagotovili primerne pogoje, pogodba pa bi bila za nedoločen čas, je okoli 70 odstotkov vprašanih temu naklonjenih." Hawlina prav tako meni, da je ceneje za državo, da vlaga v gradnjo javnih najemnih stanovanj, kot pa da porablja denar za subvencije.  

'Najem je danes prekaren'

Arhitekt Miloš Kosec prav tako ocenjuje, da je mentaliteta Slovencev posledica, ne pa vzrok za trenutno stanje. "Že v 60. letih, ko je prihajalo do intenzivne gradnje prevelikih hiš, namenjenih več generacijam, je bila to neka oblika varčevanja v družbi, kjer svojih prihrankov nisi mogel vlagati na borzo. Te okoliščine so se samo še zaostrile in danes je mentaliteta, da vsi hočemo svoje stanovanje, odraz dejstva, da normalnih najemniških razmerij pri nas ni," pove Kosec. 

Najem je danes podvržen nenadnim spremembam, hitrim prekinitvam in hitrim podražitvam. Najem je po mnenju Kosca prekaren. "Tako, kot imamo prekarna delovna razmerja, imamo tudi prekarne bivanjske razmere vseh, ki si ne morejo kupiti svojega stanovanja ali hiše, s tem pa poskrbeti za sicer zelo drago, a zanesljivo in dolgoročno obliko bivanja." 

Kosec je prepričan, da če bi imeli normalno razvit najemniški trg in bi se najemna stanovanja gradila, bi to sčasoma vplivalo tudi na našo mentaliteto. Nevzdržne razmere na stanovanjskem trgu nas silijo tudi v to, da smo pripravljeni sprejeti oderuška posojila in se za več 10 let zadolžiti. "Danes je privilegij že dobiti kredit na banki. Imamo opravka z vedno večjim delom prebivalstva, ki z načinom svoje zaposlitve, velikokrat prekarne, sploh nima dostopa do še tako oderuškega kredita. Danes je privilegij že to, da si lahko 20 ali 30 let suženj banke," pravi Kosec. 

Inštitut za študije stanovanj in Danes je nov dan so nedavno pripravili analizo najemnega trga v Ljubljani. Kot so izpostavili, na trgu prevladuje star in dotrajan stanovanjski fond. Več kot 80 odstotkov stanovanj je starejših od 30 let, dobrih 45 odstotkov pa starejših od 50 let. Kot navajajo v poročilu, za dostojno življenje najemnina ne bi smela presegati 30 odstotkov dohodkov gospodinjstva, skupaj s stroški pa največ 40. Oseba z minimalno plačo pod temi pogoji ne more najeti niti enega dostopnega stanovanja v Ljubljani.

Višje obrestne mere in manj interesa za kredite

Višje obrestne mere se že odražajo na obsegu stanovanjskih kreditov, kreditiranje gospodinjstev pa se umirja, medtem ugotavljajo na Banki Slovenije. Potem ko je povprečen mesečni prirast stanovanjskih posojil v letu 2022 znašal 61 milijonov evrov, se je ob šibkejšem kreditiranju obseg prvič po januarju 2016 zmanjšal, in sicer za štiri milijone evrov. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Spremenljive obrestne mere za stanovanjski kredit so bile v primerjavi z lanskim letom višje za 2,9 odstotka, fiksne pa za 2,1. Povprečna fiksna obrestna mera za stanovanjsko posojilo je januarja letos znašala 3,8 odstotka, v enakem obdobju lani pa 1,7. 

Najpogostejša višina najetega kredita v letu 2022 je znašala 50.000 evrov. Kreditojemalci so v povprečju za nakup stanovanjske nepremičnine prispevali 40,4 odstotka lastnih sredstev. 

Na Banki Slovenije sicer pojasnjujejo, da je gibanje kreditiranja v zadnjih letih poleg uvedbe njihovih omejitev močno zaznamovala epidemija covida-19. Pri stanovanjskih posojilih so banke v primerjavi z letom 2019 lani odobrile za 50 odstotkov več kreditov. 

Ob zadnjem, januarskem dvigu minimalne plače se je kreditna sposobnost kreditojemalcev s prihodki do povprečne plače močno zmanjšala, priznavajo na banki. Zato so z ministrstvom za finance pristopili k spremembi zakonodaje, ki bi to problematiko rešila. Konec marca je bila tako sprejeta zakonska novela, po kateri bo lahko Banka Slovenije makrobonitetne ukrepe na področju kreditiranja določala tako, da nanje spremembe minimalne plače ne bodo več vplivale. To pa še ne pomeni avtomatično sprostitev omejitev kreditiranja, opozarjajo na finančnem ministrstvu. To je namreč še vedno v pristojnosti banke. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Na vprašanje, ali razmišljajo o sprostitvi omejitev kreditiranja, na Banki Sloveniji odgovarjajo, da bodo tudi v prihodnje redno spremljali razvoj tveganj v bančnem sistemu in temu ustrezno prilagajali svojo makrobonitetno politiko. Bistvenih sprememb v bližnji prihodnosti tako še ni moč pričakovati. 

Mladi ostali brez kreditov

Vlada Janeza Janše je sicer v svojem zadnjem mandatu sprejela stanovanjsko jamstveno shemo za mlade. Država bi tako mladim do 38. leta starosti in mladim družinam ob prvem reševanju stanovanjskega problema nudila jamstvo. A zakon nikoli zares ni izpolnil svoje funkcije – do 31. januarja letos kredita z jamstvom države ni dobil niti en mladi Slovenec. 

Na ministrstvu za finance so pojasnili, da je zakon poln pomanjkljivosti. Največji problem je ta, da je namenjen osebam, ki na podlagi ukrepov Banke Slovenije niso kreditno sposobni, zato takim osebam, četudi imajo poroštvo države, banke po bančni regulativi ne smejo izdajati kreditov. Banka Slovenije je sicer nato nekoliko omilila omejitve. Kljub temu je minister za finance Klemen Boštjančič ocenil, da zakon ni primeren za novelacijo. 

Maša Hawlina sicer poudarja, da lastništvo ne more funkcionirati za vse, meni pa, da bi se morali v prihodnosti odmakniti od politik, ki to promovirajo. To namreč povzroča dolgoročne težave. "Koliko imamo ljudi, ki živijo v stanovanjih, ki za njih niso primerna. Koliko imamo propadajočega stanovanjskega fonda, ker si ljudje ne morejo privoščiti vzdrževanja. Ključno je, da se država odmakne od spodbud za lastništvo in se usmeri v gradnjo najemnih stanovanj."

 Biti lastnik ali najemnik? Leta 2021 je po podatkih Eurostata 70 odstotkov prebivalcev EU živelo v lastniškem stanovanju oz. hiši, 30 odstotkov pa v najemu. V Romuniji je denimo v svojih nepremičninah živelo kar 95 odstotkov, na Hrvaškem 91 odstotkov. Največ najemnikov je v Nemčiji, Avstriji in na Danskem. V Sloveniji je 76,1 odstotka ljudi živelo v svojih hišah, 23,9 odstotka pa v najemu. 

 Prevelika, energetsko potratna hiša, v kateri živita ena ali dve starejši osebi, ki si kljub povprečnim pokojninam ne moreta privoščiti normalnega vzdrževanja, je po mnenju Kosca zrcalna podoba krize, ki se v mestih kaže skozi premajhna, včasih polkletna in vlažna stanovanja, ki so predraga. Kot meni, lahko stanovanjsko krizo rešujemo samo tako, da pogledamo tako sistemsko stisko v mestih kot stisko na podeželju. "Ne gre za identični stiski, je pa treba omogočiti bolj normalno življenje tistim, ki živijo v prevelikih hišah, in tistim v premajhnih, nekakovostnih stanovanjih," je jasen Kosec. 

V kratkem bo ustanovljen svet za stanovanjsko politiko v kabinetu predsednika vlade, kjer se bodo združevali različni resorji z odpiranjem medresorskih vprašanj. Med drugim bo tema tudi vprašanje (pre)počasnih postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj.

Bo vlada omejila višino najemnin na trgu?

Državni sekretar Ploštajner pojasni, da je z vidika najemnega trga več dejavnikov, ki vplivajo na njegovo nestabilnost. Poleg tega, da je trg nereguliran, imajo lastniki veliko možnosti za drugačno uporabo stanovanja. To je lahko kratkoročni najem, ki je bolj profitabilen od dolgoročnega, ali pa je stanovanje oblika kapitalske naložbe. 

Vlada namerava urediti najemni trg. Ploštajner ne izključuje možnosti nepremičninskega davka, ki bi lahko preprečil špekulacije na stanovanjskem trgu. Usoda davka je sicer nejasna. Koalicija se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo na dolgi rok uredila pravičen, pošten in enostaven davek na nepremičnine. Premier Robert Golob je nato v oddaji Preverjeno pred dnevi dejal, da so nepremičnine danes dobro urejene in da se v ta del ne bodo spuščali, kmetje, ki so te dni protestirali, pa trdijo, da naj bi jim zagotovil, da davka še vsaj dve leti ne bo. 

Drugi ukrep ministrstva je vezan na urejanje kratkoročnega najema. V letošnjem letu bodo pričeli s pripravami, v naslednjem letu pa nameravajo področje ustrezno zakonodajno urediti. Tretji sklop ukrepov pa bo usmerjen v urejanje najemnega trga. Ministrstvo načrtuje tudi urejanje višine najemnin in regulacijo njihove rasti. 

Ministrstvo želi izboljšati pravno varnost najemnih razmerij, in sicer z daljšanjem dolžine najemne pogodbe, hitrejšim reševanjem sporov in oblikovanjem sistema za regulacijo rasti najemnin.

Po besedah Ploštajnerja bo ministrstvo vzpostavilo sistem, na podlagi katerega bodo določili minimalno dolžino najemne pogodbe. Kot poudarjajo, stanovanjski zakon določa pravice in dolžnosti tako lastnikom kot najemnikom, pravno varnost pa jim zagotavlja najemna pogodba. Kot dodajajo na ministrstvu, si bodo prizadevali za vzpostavitev evidenc najemnih pogodb, hkrati pa bi povečali nadzor nad njihovim sklepanjem. Stanovanjski inšpekciji bo treba dodatno razširiti pooblastila, ta bo nato že z vpogledom v evidenco preverila, ali je najemna pogodba sklenjena ali ne. Oblikovali bodo tudi svetovalnico za najemnike, ki bo nudila podporo v primeru kršenja pogodb ali zakonodaje. 

'Cene najema so brutalne'

"Cene najema so brutalne, pretirane," poudarja Zoran Đukić iz Stoja nepremičnine. Ravno zato mora biti država prisotna na stanovanjskem trgu. Če bo vlada omejila ceno najemnin, bo po besedah Đukića grobo posegla na trg in prestrašila še tiste, ki so želeli oddajati, in bodo še bolj zaklenili vrata. "Torej dvignili ti bomo davke, določili ti bomo ceno, kdo bo potem oddajal? Bolje bi bilo subvencioniranje cene, znižanje davkov," meni. 

Nejc Mlakar iz Mesto nepremičnin pojasnjuje, da so se s pomanjkanjem nepremičnin in visokim povpraševanjem ter dvigom davkov tudi cene najema posledično dvignile. "Z napovedanimi novimi davki, s katerimi želi vlada dodatno obdavčiti nepremičnine, pa lahko pričakujemo posledično še višje najemnine. V praksi se je namreč pokazalo, da najemodajalci vse dodatne stroške oziroma obdavčitve ponavadi prenesejo na najemnike," še opozarja.

Gradnja stanovanj zaostaja za rastjo prebivalstva, lastno stanovanje je privilegij za tiste, ki imajo presežna sredstva ali pa dostop do kredita, javna najemna stanovanja so namenjena ozkemu krogu, na tržnem najemnem trgu pa vlada 'divji zahod'. Kaj torej preostane povprečnemu Slovencu, ki išče dom?  

Dejstva pasica Dom ali naložba
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (393)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

medŠihtom
27. 02. 2024 13.28
+1
pa kdo sploh hoče živet v mestu lepo vas prosim, celo v centru, pa v blokih lol, da vohaš sosede dobesedno, a ste na glavo padli. to je za rajo, za nižji sloj. a ste videli kdaj kakega bogatega da se gužva v mestnem betonu, vsak bogatun ima bajto sredi zelenja izven mest in smoga. bajta more bit, pa na mirnem sončnem kraju, pa min 260m2, pa da je vrt v vsako stran fraj najmanj 30m, raje 100 in lepo ograjeno z ličnim dovozom in električnimi vrati. pa stran od kemičnih kancerogenih tovarniških območij, daljnovodov avtocest, in nikoli, lokalno gledano, direkt ob tranzitni cesti. tiste bajte v mestu ko imas parcele prakticno toliko kot je kvadratura bajte, pa na vsako stran se 5m kar imejte, so neuporabne. bloki so pa itak žalost od žalosti, ne razumem kako lahko nekdo živi v bloku. mogoče kake insta.fejs.bu kove.tube sponz oruše.
kokosek
06. 06. 2023 13.16
+0
Najemnik je v podrejenem položaju ? TA JE PA BOSA !! Zaščiten kot kočevski medved, zato tudi ni dolgoročnih najemnih pogodb, ker te lahko najemnik leta in leta za nos vleče. Hawlina in podobni pa očitno iz enih drugih časov. Kar naj država omeji višino najemnin, ampak šele potem, ko bo obdavčen le del, ki je nad neprofitno najemnino. Brutalna je le višina davka - pogledati je treba le po bližnjih in manj bližnjih državah v Evropi. Država sebi dela seveda daljšo brado, kot ji pripada. No, če bodo tako nadaljevali, pač nihče ne bo oddajal. Za donos, ki ga praktično ni, sploh ob trenutnih razmerah, se nihče ne izpostavljal nepotrebnim težavam. Tudi če obdavčitev nepremičnin v nebo dvignejo. Sicer pa pri nas tako ali tako vlada mantra - ti imaš, ti daj. Bomo pač morali vse spušiti - npr. za kakšna potovanja v lepše kraje. Tako na dolgooooo. Čao!
AlexReal
11. 04. 2023 15.50
Če je kaj brutalnega nepremičninskem trgu, so to odstotki, ki jih nepremičninarji zahtevajo za posredovanje pri prodajah. Ob 4 % (od katerih običajno zahtevajo pol od kupca, kot da bi delali tudi za njega) si lahko vsi izračunajo, kakšni zneski so to. Glede reguliranega najema pa sam nisem proti regulaciji, se je pa treba vprašati, kakšen bo rezultat tega in , če se bodo regulacije pojavljale tudi drugod. Na primer elektrika, voda, komunala, zavarovanja, hrana, plin..... ker če se gremo državno regulacijo, se je treba tega sistema iti povsod.
zdravilozavse
10. 04. 2023 19.41
Najemnina je ubijanje najemnika na obroke.Dodatna lopovščina so še subvencionirane najemnine katere mora doplačevati najemnik lastniku na črno,na roko,itd ...Normalno pa Kakorkoli obrnemo je,da,če plačuješ 700€ najemnine je bolje plačevati obrok kredita,ker čez 20-30 let boš nekaj imel,če pa si 20-30 let najemnik,pa ne boš imel nič.To je po domače rečeno neka vrsta rešitve stanovanjskega problema z dolgoročnim varčevanjem.Imaš dom in se lepe obresti,če po 20-30 letih prodaš imaš zagotovo več kot 1000€ letnih obresti,saj stanovanje za manj kot 30000€ zagotovo ne prodaš,kje pa sedaj dobiš ob vplačilu 8000€ na leto 1000 € obresti in se streho nad glavo?
jbtjbt
07. 04. 2023 17.19
+2
Naš Bananastan,podn od podna
mackon08
06. 04. 2023 20.24
+3
Če si kreditno sposoben kupi stanovanje na kredit pa je za 15 let stanovanje tvoje, če si pa najemnik pa po 15tih letih nimaš nič.
AlexReal
11. 04. 2023 15.50
To je logika vsakega, ki razmišlja količkaj razumno.
mackon08
06. 04. 2023 20.12
+2
Obrestna mera je že nad 4odstotke no to je izredno ugodno, ko sem jaz pred leti jemal v Avstriji je bila obrestna mera skoraj 10 odstotkov.
ACC0
06. 04. 2023 10.10
+8
Problem je v previsoki potrošnji države. Če bi država zmanjšala komunalne prispevke, zmanjšala obdavčitev gradbenega materiala, dala nove parcele bi se lahko gradilo na veliko. Ob takih cenah pa se gradijo samo luksuzna stanovanja ki gor vlečejo vse cene. Ker pa se potrošnja države povečuje, se bo kriza samo še poglobila skozi višje davke.
Motodefinkica
06. 04. 2023 09.58
+6
Najbolj trg motijo socialna stanovanja, na to vsi čakajo, tečnarijo, izsiljujejo..? Zato je Potrebno je omejiti bivanje v teh stanovanjih, kje so se ljudje okoreninijo in živijo celo življenje zastojn. In konec stanovanjski politiki da je čreda otrok, nezaposlenost, LENOBA ne znanje Slovenskega jezika pogoj za pridobitev socialnega 4 sobnega stanovanja na elitnih mestih, kar poglejte prošnje za ta privilegij, Slovencev na spisku NI.
ramstein
06. 04. 2023 09.35
+6
Začasni ukrepi zaradi stanovanjske krize: 1. pogoj za nakup stanovanja v Ljubljani določeno število let stalnega bivanja v MOL (prepoved nakupa tujcem), 2. omejitev lastništva stanovanj na osebo (eno stanovanje na ožjega družinskega člana), kar je več od tega močno obdavčiti. Začasni ukrepi se podaljšujejo avtomatično v nedogled dokler se trg ne uravnovesi, cene ustrezno znižajo.
ACC0
06. 04. 2023 10.13
-2
S tvojimi rešitvami samo spodbujaš sivo ekonomijo, beri črni trg. Žal to ni tudi kratkoročna rešitev. Proti trgu ne moreš iti na tak način.
Motodefinkica
06. 04. 2023 09.30
+3
Problem so socialna stanovanja, vse gre tujcem potem se tam zakoreninijo in vlečejo še socialo. Socialna stanovanja bi morala biti osnovni standard, ter časovno omejena, vsaka gradnja je nepotrebna, kako že ribiško palico jim je potrebno dati ne pa ribo v usta.
Motodefinkica
06. 04. 2023 09.35
+1
Slovenska družba, po 90 desetem po SD jevsko je grajena na uvozu največjih umskih in socialnih revežev Balkana, zato so stanovanja večni problem, družba pa stagnira in propada. Največji problem je SVOBODA, ki nadaljuje politiko ZK aja ali SD ja to je politika deslovenizacije ali nasilnega nacionalnega mešanja nacij.
Nejc12678
06. 04. 2023 18.52
-1
srecnii
05. 04. 2023 21.53
+3
Tud na podeželju so možnosti za graditve bistveno lažje kot pred 50 leti pa tega se ne izkoristi....res škoda...
Artechh
06. 04. 2023 08.29
+2
na podezelju ni skor nic drugace, 150k (mogoce 80k nekje visje) za parcelo stroski gradnje se pa povsod enaki
ramstein
06. 04. 2023 09.29
+4
bistveno lažje? ti to popolnoma resno? kako so lahko lažje, če je zazidljivih parcel zelo malo in so drage kot žafran? poleg tega, pa je pridobitev vseh dovoljenj bistveno težje? včasih so pa gradili na črno na nezazidljivih zemljiščih, pa jih ni nihče nič vprašal, vse so lepo legalizirali....
Zdravko Babić
05. 04. 2023 19.18
+2
Upam da propadete in vas obdavcijo lesinarji.
ap100
05. 04. 2023 17.24
+4
stanovanj je v sloveniji dovolj - če stanonovanjski sklad in podobne inštitucije stanovanj nebi poceni prodajal temveč le oddajal v najem danes problema s stanovanji ne bi bilo - na dunaju je lastniških stanovanj le 30 % zakaj bi morali vsi kupovati stanovanja
slayer2
05. 04. 2023 19.23
+6
Ok,ni problema,samo potem naj bodo tudi plače temu primerne!!!
ramstein
06. 04. 2023 09.30
+1
Ni jih dovolj. Stanovanja, ki so v zasebni lasti in niso na trgu nič ne štejejo.
AlexReal
11. 04. 2023 15.54
Mešanje hrušk in jabolk. Avstrija ima zgodovinsko drugačne razmere kot pri nas. Tudi nisem prepričan, da je tvoj podatek o odstotkih lastništva pravilen, obstajajo države s takim lastništvom, obstajajo pa tudi obratna razmerja.
irenc88
05. 04. 2023 16.15
+13
Problem je tudi ta, ker pretekle generacije ki so imele možnosti kupiti stanovanja (npr. po jazbinšku za par tisoč evrov), jih takrat niso kupili, ampak ves denar spravili skozi rit. Sedaj pa njihovi potomci nimajo kam iti, zaledja tudi nobenega ker jim starši niso nič pripravili...
esteller
05. 04. 2023 16.51
+8
To ni problem, da jim niso nič pripravili materialno. Problem je, da jih niso pripravili psihično na to, da bo treba zavihati rokave, če bodo želeli kaj imeti. Pa čisto enako je s tistimi, ki niso v Jazbinškovih stanovanjih odraščali ampak zgornjih štukih tašč in tastov.
ramstein
05. 04. 2023 15.41
+17
Ha, nepremičninarji zagovarjajo subvencioniranje najemnin s strani države. Pa to je neverjetna hinavščina res. Država lahko porabi denar za subvencije močno predragih najemnin, kar bi šlo direktno v žepe privatnikov, posledično pa tudi ne bi povečali števila stanovanj in cene se ne bi znižale, ampak samo naraščale. Ampak država zato lahko porabi denar. Ne sme ga pa za gradnjo stanovanj ki bi znižale cene stanovanj in zagotovile ljudem normalne cene. Kako so pokvarjeni, pa to je neverjetno.
slayer2
05. 04. 2023 14.34
-11
Vse je odvisno tudi to,na kakšnega lastnika naletiš. Sam imam dobre izkušnje, za 28kv.m.plačujem 420€,pa še v pritličju sem. Zame več kot potrebujem za bivanje.
pooyayoo
05. 04. 2023 14.42
+21
Za ušivih 28 kvadratov plačuješ 420eur in se ti zdi to ok? Seveda, če si sam, je to dovolj. Ampak cena ta tolk prostora pa ni tok majhna..
slayer2
05. 04. 2023 14.43
-3
ramstein
05. 04. 2023 15.07
+9
ramstein
05. 04. 2023 15.46
+11
oziroma v 60 m2, pri njih je 7 evrov na kvadrat
McGregor---
05. 04. 2023 17.05
+5
38 kvadratov, svoj parking za rampo v Lj, 300€/mesec + stroški.
diamondsparkle
05. 04. 2023 14.21
-5
Zgodovina se ponavlja. Sprva so se ZDA v drugi svetovni vojni borile za komuniste v Rusiji in na Kitajskem. Zdaj, ko je Rusija vrgla komuniste, se kot komunistična država sami borimo skupaj s komunistično EU proti vsem in vsem, ki se ji upirajo.
diamondsparkle
05. 04. 2023 14.19
-5
Smo komunistični narod, le da si lahko še vedno "lastimo" zasebno lastnino, ki je v komunizmu prepovedana. Vendar pa tudi nismo izrecno lastniki lastnine, ker nam vladni zakoni in predpisi prepovedujejo uporabo lastnine, kot želimo, ter plačevanje davkov in pristojbin ter pridobivanje dovoljenj za uporabo lastnine ali plačilo za prodajo naše lastnine, v resnici res nimamo lastnine. Vlada ima v lasti, nadzoruje ali nadzira naše delo, izobraževanje, upokojitev, zdravstveno varstvo, bančništvo, medije, hrano, vodo, podjetja, prevoz, govor in celo naše rojstvo in smrt sta označena kot obstoj domačih živali.
Uporabnik1900988
05. 04. 2023 14.13
+7
Če koga zanima, naj pokliče na občino Ilirska Bistrica prodajajo komunalno opremljene parcele po zelo ugodnih cenah, v novi soseski tik zraven mesta. Za mlajše nudijo tudi oprostitev komunalnega prispevka. Soseska je na lepi poziciji, oddaljena cca 30km do Opatije in Rijeke (v google street view vpišite "Koseze 38", kjer se vidi nepozidana zemljišča).
Pravica.
05. 04. 2023 17.25
-1
Ja in potem se voziš po primorki v sluzno 4h na dan.
Pravica.
05. 04. 2023 17.25
+1