Dejstva

Čas kupcev, ki ne potrebujejo kredita: 'Kupujejo zlato in nepremičnine'

Ljubljana, 03. 04. 2023 06.18 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 13 min
Avtor
Maruša Slana
Komentarji
220

Streha nad glavo je za Slovenca s povprečno plačo vse težje uresničljiva pravica. V lanskem letu so se cene stanovanj zvišale za 19 odstotkov, cene hiš pa za 12. Banke zvišujejo obrestne mere – januarja je fiksna obrestna znašala 3,8 odstotka, v enakem obdobju lani pa 1,7 odstotka. Zmanjšala se je kreditna sposobnost velikega dela prebivalstva. Ljubljana se spreminja v mesto premožnih, kjer cena za kvadratni meter stanovanja sega vse do 12.000 evrov. Kupujejo zdaj tisti s kovčki gotovine? Ponudbe je premalo, povpraševanja pa preveč. Pa je res tako? V interesu zasebnih investitorjev ni, da bi gradili več, poudarja arhitekt Miloš Kosec.

V Ljubljani, kjer je kvadratni meter novega stanovanja lani stal od 4500 do 5500 evrov, si ogledamo dve stanovanji. Prvo se nahaja na zaželeni lokaciji, v ljubljanski soseski Trnovo. Medtem ko na gradbišču potekajo še zadnja zaključna dela, nas nepremičninska agentka popelje na ogled luksuzne novogradnje s štirimi dupleks nadstandardnimi stanovanji. Investitor je tujec, Indijec, ki je več let živel na Fidžiju, pred kratkim pa sta se z ženo ustalila v Sloveniji. 

V spodnjih nadstropjih se nahaja nekoliko cenejše, atrijsko stanovanje, v zgornjih dveh nadstropjih pa stanovanje z razgledom na Ljubljanski grad s 180 kvadratnimi metri neto površine. Temu primerna je tudi cena. Za slednjega boste morali odšteti vrtoglavih milijon evrov. Kaj dobite za ta denar? Poleg dobre lokacije med drugim še talno ogrevanje, parket iz beljenega hrasta, nadstandardna okna, električne žaluzije, odprte prostore, visoke strope, veliko teraso, dve parkirni mesti. Stanovanje kljub visoki ceni ni opremljeno. Zanima nas, koliko je zainteresiranih kupcev. "Objekt se končuje, zato je zdaj več interesa in veliko ogledov. Imamo že tri potencialne resne kupce," pove agentka Urška Tomšič iz agencije Stoja Nepremičnine. 

V nadaljevanju se odpeljemo v drugo zaželeno sosesko – Šiško. Tam si ogledamo 2,5-sobno stanovanje v starejšem bloku brez zagotovljenega parkirnega mesta. Cena pa: 242.000 evrov. Povpraševanje po tem stanovanju, ki je bilo pred petimi leti v celoti prenovljeno, je pričakovano večje. Največ interesa je med mladimi pari, ki želijo na 'svoje', tričlanskimi družinami in investitorji, ki bi stanovanje dali v najem. 

Po besedah Zorana Đukića, direktorja podjetja Stoja nepremičnine, so se cene na nepremičninskem trgu v zadnjem obdobju nekoliko umirile, obseg poslovanja in prodaje je padel. Kljub temu stanovanj po dostopnih cenah v Ljubljani, pa tudi v drugih večjih mestih po Sloveniji, primanjkuje. "Včasih je bila garsonjera 100.000 evrov. Zdaj je 200.000. Najemnina je znašala 300, zdaj je 700 ali 800 evrov. A je to normalno? Ne, ni," poudarja. 

Da bi razumeli, kaj je privedlo do trenutne situacije, moramo pogledati za nazaj, pravi Đukić. Spomni na projekt Bellevue Tivoli iz leta 2017, ko so 200 stanovanj prodali po 2300 evrov za kvadratni meter. Vse od takrat cene strmo naraščajo. Do letošnjega leta so se povzpele na štiri, pet, sedem, pa tudi vse do ekstremnih 12.000 evrov za kvadratni meter. "Če rečemo, da je to nek normalen cikel, drugega, kot da se cene umirijo, nismo mogli pričakovati, ker se je tudi fond stanovanj izčrpal." 

Direktor agencije Mesto nepremičnin Nejc Mlakar ocenjuje, da je trenutno še prezgodaj govoriti o poku 'nepremičninskega balona', kot se ga spominjamo iz leta 2008 oz. 2009. Drži, da je bilo v letošnjem letu sklenjenih nekaj manj prodajnih pogodb, vendar so bile cene obstoječih transakcij še vedno na nivoju cen iz preteklega leta. "Trenutno na trgu ni evforije, kakršna je bila lani, vendar pa je povpraševanje še vedno veliko večje od ponudbe nepremičnin," dodaja Mlakar. 

Na zelo visoki ravni ostajajo cene gradbenih materialov in storitev, zaradi česar Mlakar ocenjuje, da se bo trenutna cena na kvadratni meter pri novogradnjah težko spustila. Tudi Andraž Erceg iz nepremičninske agencije Ghaus poudarja, da na višino cen trenutno najbolj vplivajo podražitve v gradbeništvu in pomanjkanje novih standardnih nepremičnin, ki bi bile dostopne povprečnemu kupcu, predvsem srednji in mlajši generaciji. 

"Moje osebno mnenje je, da ne bomo doživeli večjega zloma cen, a seveda le pod pogojem, da govorimo o podobnih ekonomskih in socialnih razmerah v Sloveniji in v Evropi, kot so danes. V primeru svetovnega zloma nepremičninskega trga pa je lahko situacija seveda drastično drugačna," še doda Erceg. 

Cene stanovanj višje za 19 odstotkov, cene hiš za 12 

Ocene nepremičninskih agentov potrjuje tudi najnovejša analiza Geodetske uprave o stanju na slovenskem trgu nepremičnin v lanskem letu. Leto 2022 je zaznamoval začetek vojne v Ukrajini, ki pa, kot kažejo podatki Gursa, ni neposredno vplival na slovenski nepremičninski trg. Dosegli smo namreč novo rekordno raven cen – cene stanovanj so nominalno zrasle za 19 odstotkov, cene zemljišč za 17 odstotkov, cene hiš pa za 12. Število poslov se je zmanjšalo za od 5 do 10 odstotkov, kar po ugotovitvah Gursa kaže na postopno ohlajanje trga. Ta trend se bo predvidoma nadaljeval tudi v letošnjem letu, predvsem v luči visokih cen in višanja obrestnih mer.

Število transakcij z zemljišči za gradnjo se je zmanjšalo za dobrih 15 odstotkov, kar Gurs pripisuje manjšemu povpraševanju zaradi visokih cen zemljišč in visokih gradbenih stroškov ter manjše kupne moči prebivalstva, kaže pa tudi na postopno zmanjševanje gradbene aktivnosti v prihodnje. 

V primerjavi z letom 2015 so bile lani cene stanovanj višje za 90 odstotkov, cene zemljišč za stanovanjsko gradnjo za 64 odstotkov, cene hiš pa za 56 odstotkov.

A kot opozarjajo, je slovenski nepremičninski trg v veliki meri odvisen od dogajanja na največjem trgu, v Ljubljani. V prestolnici povpraševanje še vedno presega ponudbo. Gurs je sicer zaznal manjše zanimanje za rezervacije stanovanj, ki so še v gradnji, a hkrati opozarja, da se je večina novih stanovanj lani prodala, še preden so sploh prišla na trg. Poka nepremičninskega balona za zdaj ne pričakujejo. 

Po podatkih Statističnega urada so se lani  cene stanovanjskih nepremičnin v letni primerjavi zvišale za 11,3 odstotka. Gre za drugo največjo podražitev v zadnjih letih. Prodanih je bilo za desetino manj stanovanjskih nepremičnin kot leto prej, najizraziteje je upadla prodaja rabljenih stanovanj v Ljubljani. 

V letu 2022 so bile cene stanovanj najvišje v Ljubljani, a so jih v zadnjem četrtletju prvič po letu 2017 prehitele cene na Obali. Povprečna cena kvadratnega metra stanovanja v prestolnici je znašala 3950 evrov in je bila v primerjavi z letom 2021 višja za 540 evrov. Na drugem mestu je Obala, kjer v povprečju kvadratni meter stanovanja stane 3770 evrov. 

Najcenejša stanovanja v Sloveniji so v Beli krajini in Prekmurju, s cenami tik nad 1000 evrov za kvadratni meter. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Slovenski prodajalec je konservativen in prodaja s čustvi

Direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS Boštjan Udovič poudarja, da se trenutno čuti negotovost glede prihodnjih ekonomskih razmer, zato so kupci previdni. Nekateri kljub temu špekulirajo in pričakujejo, da bodo cene padle. "Cene so verjetno dosegle nek vrh, kakšnega večjega padca, sploh hitrega, pa po mojem mnenju ne gre pričakovati. Povprečen slovenski prodajalec je namreč precej konservativen in prodaja s čustvi. Posledično bistveno počasneje svoja pričakovanja prilagaja razmeram na trgu," pojasni Udovič.

Najvišjo pogodbeno ceno v državi je lani doseglo novejše stanovanje s teraso v ljubljanskih Kosezah. Kupec je zanj odštel 1,8 milijona evrov. 

Meni, da bodo cene hitreje spuščali le tisti, ki se jim s prodajo mudi. Na to pa znajo delno vplivati tudi zunanje okoliščine, predvsem morebitna uvedba nepremičninskega davka. Usoda le-tega je zdaj nejasna. Premier Robert Golob je namreč v oddaji Preverjeno dejal, da bodo sprva skušali zmanjšati obremenitev plač, nato pa se bodo posvetili premoženju. Pri tem je nakazal, da bo področje nepremičnin ostalo takšno, kot je sedaj. "Tu ne govorimo o nepremičninah, ki so danes dobro urejene. V ta del se ne bomo spuščali, nikomur ne bomo nepremičnin jemali kar tako," je premier povedal za Preverjeno. 

Kosec: Prazno stanovanje mora biti obdavčeno

Slovenski arhitekt Miloš Kosec izpostavlja, da brez nepremičninskega davka sploh ne moremo razmišljati o pravični prerazporeditvi bremen in o prestrukturiranju kapacitet, ki jih že imamo. Poudarja, da ima podeželje velik potencial, na drugi strani pa bo treba v mestih sprostiti obsežna zemljišča za gradnjo in 'penalizirat' tiste investitorje, "ki stanovanja razumejo kot zlate palice v trezorju, ne pa kot celice bivanja". 

"Če stanovanje ni naseljeno, mora biti zelo obdavčeno, zato da so lastniki prisiljeni, da ga dajo v promet. Absolutno je s stališča uporabnika absurd, da imamo vedno več praznih stanovanj, s stališča investitorja pa v današnji davčni realnosti, ob spodbudah in podpori oblasti tistim, ki to najmanj potrebujejo in že imajo več stanovanj, pa ni," poudarja Kosec. 

"Če ti grozi inflacija, nenehno spreminjajoče se razmere na finančnih trgih, obenem pa vidiš, da se vrednost stanovanj v urbanih centrih vsako leto poveča za 10 ali celo 20 odstotkov, potem je samoumevna odločitev, da boš parkiral denar v stanovanje," je jasen Kosec. V tem primeru ni v interesu lastnika, da tako stanovanje odda v najem. "Potem se ti v tem nepremičninskem skladu vsako leto naložijo na glavnico še zajetne obresti, ki praktično niso obdavčene. To je treba urediti in to čim prej," še pove. 

Po ocenah Sursa je bilo leta 2021 v Ljubljani, kjer je stanovanjska kriza najbolj izrazita, okoli 23.000 nenaseljenih stanovanj. Gre le za oceno, saj so lahko nekatera stanovanja uradno prazna, neuradno pa naseljena. 

Nepremičninski agenti po drugi strani menijo, da je ravno trenutna davčna politika ta, ki lastnike investicijskih nepremičnin odvrača od tega, da bi stanovanje oddali v najem. "Če bi bila davčna politika bolj naklonjena, bi šlo več stanovanj na trg. Bolj kot bodo zaostrovali davčno politiko, manj bodo dobili stanovanj," pravi Zoran Đukić.

Udovič meni, da bi morala država motivirati lastnike praznih nepremičnin, da te oddajo. Na ta način bi luknjo na najemnem trgu lahko zapolnili praktično brez javnih sredstev, meni. "Statistični podatki kažejo, da je v Sloveniji precej nepremičnin, ki so prazne. V takšnih razmerah pa je lahko gradnja novih stanovanj tudi manj smotrna, saj so prazna stanovanja že zgrajena. Ker je verjetno precej teh nepremičnin oddanih na črno, bi morala država v tem delu bistveno okrepiti nadzor in zaostriti sankcije," poudarja Udovič. 

Po njegovem mnenju je sicer velik del praznih nepremičnin posledica slabe pravne varnosti najemodajalcev in nestabilnega davčnega okolja ter visokih davčnih bremen. Vse to bi morala država nasloviti, če bi želela zagotoviti večjo aktivacijo praznih stanovanj. "Nekaj takega lahko doseže tudi s povečanjem zanimanja za t. i. javno najemno službo, ki še ni zaživela."

Uvedba nepremičninskega davka bi lahko vplivala na večji interes za aktivacijo praznih stanovanj, saj bi bilo ohranjanje le-teh za lastnike bistveno dražje kot sedaj, se strinja Udovič. "Seveda pa tudi davek ni čudežna rešitev. V številnih primerih tako lahko pričakujemo različne načine "davčne optimizacije" na tem področju, kot so prenosi lastninske pravice na sorodnike in navidezne prijave prebivališča." 

Rabljena stanovanja na ravni novogradenj

Slovenski nepremičninski trg je po besedah Zorana Đukića zelo specifičen. Cene rabljenih stanovanj v mestih dosegajo skoraj enake vrednosti kot novogradnje. "Predvsem je tako zaradi pomanjkanja ponudbe. Če pogledamo teh nekaj projektov, ki so na trgu, vidimo, da nimamo veliko izbire, povsod je treba sklepati kompromise. Zmanjšalo se je tudi število izdanih gradbenih dovoljenj. Ves ta bum "padle bodo cene", ustavlja tudi investitorje. Ti se ustrašijo tega dogajanja, informacij," razlaga Đukić. Na eni strani imamo trenutne visoke cene, na drugi strani pomanjkanje nepremičnin. "Kaj se bo zgodilo potem, ko cene padejo? Karavana bo šla naprej, življenje tudi, in vsi bodo šli nazaj kupovat nepremičnine."

Po besedah nepremičninskih agentov si Slovenci želijo živeti v mestih oz. v njihovih neposredni bližini. Razlogi so služba, večje udobje, boljša infrastruktura in način življenja. Ljubljana je za mlade družine in tiste, ki prvič kupujejo stanovanje, postala razmeroma nedostopna, zato Đukić meni, da je prav, da se vmeša država. Razkorak med produktivnostjo in cenami nepremičnin je namreč vedno večji. 

Čas kupcev s presežnim denarjem

Trenutno smo v obdobju inflacije, banke zvišujejo obrestne mere, kar vpliva tudi na kupce. Predvsem tiste, ki kupujejo s krediti. Po podatkih Banke Slovenije je bila fiksna obrestna mera januarja letos 3,8-odstotna, v enakem obdobju lani pa 1,7-odstotna. 

Ustavili so se tudi tisti, ki so špekulativno kupovali nepremičnine s poceni kreditom, nato pa so stanovanje oddali v najem ali preko platforme Airbnb. Kupujejo stanovanja zdaj tisti s kovčki denarja? "Mogoče ne ravno s kovčki, vendar pa zagotovo z lastnimi sredstvi. Večinoma so naše stranke trenutno osebe, ki se želijo znebiti gotovine zaradi inflacije in bančnih rizikov. Ostanejo samo zlato in nepremičnine," pove Đukić. Takih strank je trenutno 90 odstotkov. "Absolutno je zdaj čas kupcev s svojim, presežnim denarjem." 

Mlakar poudarja, da si kupci z lastnimi sredstvi še vedno želijo kupovati stanovanja za naložbo, saj se bojijo, da bodo z inflacijo izgubili vrednost premoženja. "Po drugi strani pa kupci, ki kupujejo nepremičnine s hipotekarnimi krediti, še niso sprejeli dejstva, da je čas nižjih obrestnih mer žal stvar preteklosti in se bodo morali navaditi na to novo dejstvo, da so obrestne mere višje."

Kdo si lahko privošči nakup stanovanja brez kredita? "To pa je treba pogledati na bančne račune, kjer je okoli 25 milijard evrov. Veliko je prihranjenega denarja, shranjenega na bankah, naš kapitalski trg pa se že 20 let ne premakne nikamor," pravi Đukić. Mlakar pojasnjuje, da so kupci luksuznih nepremičnin predvsem uspešni poslovneži, kriptomilijonarji in poklicni športniki. Nepremičnine mikajo tudi uspešne zdravnike in Slovence, ki živijo in delajo v tujini, pravijo investitorji. 

Kot pravi Boštjan Boh, cenilec nepremičnin, so kupci s presežnim denarjem vedno privilegirani. "On pride, se odloči in lahko plača." Pri tistih, ki kupujejo s kreditom, je postopek precej bolj zapleten. "Moram na banki preveriti, ali me bo financirala, potem vedno nekaj manjka in se hitro zaplete. Tako jih že pol odpade," pravi in dodaja, da cene nepremičnin niso skladne s povprečnimi plačami. 

'Nepremičnine so postale najhitreje rastoča špekulacija'

Arhitekt Kosec pove, da so finančni pretresi zadnjih desetletij, pa tudi zdravstvena kriza, iz nepremičnin naredili ne samo varno obliko investiranja, ampak tudi najhitreje rastočo špekulacijo. "Stoletja nazaj so bile nepremičnine zelo varna, a zelo konservativna, nedonosna oblika varčevanja. Danes pa so postale bistveno bolj zanesljive in dobičkonosne, kot denimo špekuliranje na trgih," razlaga. 

To je iz domov primarno naredilo objekt investicij za tisti del prebivalstva, ki ima presežna sredstva, kar pa je v neposrednem konfliktu z dejstvom, da potrebujejo varno zatočišče in dom predvsem tisti, ki ga še nimajo. To, da v Ljubljani povpraševanje presega ponudbo, ni nobena novost, tako je že vsaj 150 let, pravi Kosec, ki dodaja, da se moramo vprašati, zakaj je tako. "Ker nimamo skupnih strukturnih akterjev, države in občine, ki bi zares radikalno posegli v ta razmerja, tako kot so to že davno naredili na Dunaju. Tam se tega držijo in so učinki vidni." Na Dunaju kljub visokim življenjskim stroškom živijo kakovostno, pri nas pa je stanovanjski trg že od nekdaj, razen v času socializma, pretežno del zasebnega sektorja. Kosec poudarja, da v vsaki zreli družbi stanovanjski sektor ni podvržen izključno zasebnemu, ampak gre vedno za kombinacijo obeh. 

Prepričan je, da bi morali v Sloveniji stanovanje kot neko osnovno dobrino vsaj deloma ločiti od špekulacij na trgu. "Zasebnemu investitorju je znano, da proizvodna cena stanovanja seveda niha, a se spreminja bistveno manj kot nakupna cena. Če bi zasebni investitorji zdaj začeli graditi trikrat ali pa štirikrat več stanovanj, bi sami sebi kopali grob, ker bi se cena občutno znižala, proizvodna cena pa bi bila skoraj enaka. V interesu zasebnih investitorjev ni, da bi gradili več," je jasen Kosec. 

Želja zasebnikov ni, da bi bila ponudba prevelika, saj ravno majhna ponudba prinaša večje dobičke. Zato je prepričanje, da bo trg enkrat sam zravnal neravnovesja, zgrešeno, pravi. 

'Vila blok je sociopatska oblika prebivanja' 

V zadnjem obdobju se je v sodobni stanovanjski gradnji uveljavila beseda vila blok, ki kupcu že skozi besedno skovanko obljublja nadstandard, luksuz. Pa to drži? Kosec pravi, da se je termin rodil v času tranzicije, označuje pa prehod iz nekega kolektivnega, socialno premišljenega načina gradnje sosesk v aspiracijo nove družbe, kjer je vsak milijonar, čeprav je mogoče trenutno bankrotiran. 

Jutri v rubriki Dejstva o gradnji javnih najemnih stanovanj in o ciljih novoustanovljenega ministrstva za solidarno prihodnost. Kako težko je dobiti neprofitno stanovanje? Pa tudi o izzivih, s katerimi se soočajo stanovanjski skladi. 

"Vila blok je dobesedno kombinacija bloka, ki hoče postati vila. Kako je to videti v realnosti, je zelo problematično," je prepričan Kosec. Običajno so vila bloki umeščeni v tista območja mest, kjer so cene višje in kjer naj bi bilo bolj prijetno živeti. "Parazitirajo na tem, kar je bilo nekdaj zgrajeno, poslabšujejo kakovost življenja svojih sosedov, obenem pa delajo to na tako majhnem merilu, da od njih prostorski akti ne morejo zahtevati javnih igrišč, javne infrastrukture." Gre namreč običajno za blok z manj kot 10 stanovanji, okolica pa od njega nima nič pozitivnega, meni Kosec. 

Ne smemo pristati na to, da lahko za mejo svoje parcele zgradimo, kar želimo, je mnenja. "Še vedno jemlješ sonce svojim sosedom, možnost bivanja v enem normalnem mestu, ki ni ločeno samo na vozne pasove za avtomobile in garaže, in da zunanji javni prostor ni samo prometna infrastruktura, ampak je prostor, kjer opravljamo svoje socialne potrebe." Vila blok je namreč narejen tako, da nikogar ne srečaš, pojasni Kosec. "V njega se zapelješ v garažo, funkcioniraš kot v službi in nakupovalnih središčih, to je najbolj sociopatska oblika prebivanja v prostoru." 

Arhitekt ob tem dodaja, da so v preteklosti načrtovalci sosesk zelo dobro razumeli pomen socializacije. Kot primer navede tudi slovenske vasi, "ki niso narejene za asocialne sociopatske posameznike". Tam so se prebivalci dobro zavedali, da bodo lahko dolgoročno kakovostno živeli samo tako, da bodo gradili neko skupnost, še zaključi. 

Dejstva pasica Dom ali naložba
  • Prenosnik Lenovo
  • Garmin ura
  • Wasup sup deska
  • Mitsubishi klima
  • Hisense TV
  • Krovni

KOMENTARJI (220)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Dr. Janez
17. 05. 2023 13.26
Pri trgovcih so cene ušle z vajeti, vsi zaradi pohlepa po enormnih zaslužkih dražijo en za drugim, posledično jim sledijo cene eneregentov, storitev, ... . Začaran krog bo traja dokler se eden izmed področja ne bo sesul, potem sledi kolaps, faza odpuščanj, nezaposlenosti, pomanjkanja, revščine, lakote, vojne, ..., sledi reset in tako znova.
mentos12
05. 04. 2023 16.21
+1
Samo dve,tri stvari je potrebno naredit,pa se bo cena znižala,najemnin,stanovanj,hiš. Kot prvo,zmanjšat pritisk na Ljubljano,vsi bi živeli v centru Ljubljane,potem se pa joka,koliko so draga stanovanja.Če je večje povpraševanje od ponudbe,še posebno to velja za Ljubljano,potem je tudi cena temu primerna. Kot drugo,če bi država gradila neprofitna stanovanja po dosegljivi ceni,tako kot v Avstriji,bi s tem povečali število neprofitnih stanovanj na trgu in posledično bi bile lahko tudi najemnine teh stanovanj nižje. In kot tretje,če bi bile naše plače večje in tudi manj obdavčene,bi se dalo z nekim dolgoročnim kreditom pridit do primernega stanovanja,hiše.
NukleoGO
04. 04. 2023 12.43
+1
Niti 30000 novih ne bo rešilo problema. Treba vzpostavit okolje, da bo nerentabilno za vlagatelje z viškom denarja. Npr. za 2, 3, 10, 50 stanovanje..davek 50% od predvidene najemnine ne glede ali se oddaja uradno ali ne...potem bi se pa denar začel premikat drugam..v delnice, sklade, posl. prostore, apartmaje, hotele, deleže podjetij, zlato, drage kovine, umetnine ..pač drugam
brabusednet
04. 04. 2023 11.39
+3
Mladi boste morali opustit žuriranje,dopustovanje in luksuziranje.Mi,ki smo v komunizmu zidali streho nad glavo smo se tega odpovedali vsaj za 10 do 20 let.Sedaj pa vi hočete vodit politiko države in nam to obdavčit.To naj bi bil sodobni socjalizem ne hvala.
Dr. Janez
17. 05. 2023 13.27
Pa da nas vidim, sicer čudovito napisano, predvsem pa nič zlagano.
GospodT
04. 04. 2023 11.21
+4
Kam greš potem po opremo za tako stanovanje?! V Dipo ali Leroy?
Micimici7
04. 04. 2023 09.36
+4
in vse slabo si delamo sami
Micimici7
04. 04. 2023 09.35
+7
prej smo za vse krivili Jugo.. kje pa smo zdaj oz. kam gremo? Iz leta v leto tonemo, razen dobičkarjev vseh sort!
Zdravko Babić
04. 04. 2023 08.51
+3
Peropetarda tvoje v nebuloze berem ker so dobro odvajalo. Tako sebicnega in obtozevalnega cloveka se nisem srecal. Kako pravijo...sit nikoli ne bo razumel lacnega.
User416781
04. 04. 2023 08.57
+0
…ok. Sicer ne vem zakaj obroževalen, ker v bistvu nisem nikogar obtoževal. Pišem le dejstva. Res pa da ne maram jamranja, ker imate danes vsi vse možnosti, da naredite karkoli. Seveda, če pa čakate, da bo padlo nekaj iz zraka, pa ne bo nič.
User416781
04. 04. 2023 08.58
+0
Stara Ma?ka
03. 04. 2023 21.54
+0
BELA KRAJINA PRED LJUBLJANO TOOO IDEMO HRVATI
vvvilice
03. 04. 2023 21.47
+10
Morda tisti z 10.000, 15.000, 18.000 evri, na spisku največjih mesečnih zaslužkov, ki vsak 1x letno grozijo s štrajkom, lahko kupujejo stanovanja, vsaj eno na leto. Pa če jih potrebujejo ali ne.
vvvilice
03. 04. 2023 21.38
+7
Ker so koronaprofiterji porabili težko zaslužene novce, se je trg malo sprostil.
zelen
03. 04. 2023 21.11
+2
zdaj kupujejo le trgovci z novci oz.tajkuni
Omas1313
03. 04. 2023 21.05
+2
Jaoo težko nama z milimalcem 🫣
Zdravko Babić
03. 04. 2023 20.57
+4
Pozàbil je povedat, da bo prodal svojih 5 prigaranih stanovanj, ker bo od najemnine zivel do 140 leta starosti.
Zdravko Babić
03. 04. 2023 20.56
+1
Peropetarda se bo preselil v smartno pri litiji oz v trbovlje, ker so tam cenejsa stanovanja in odlicna kakovost bivanja...
User416781
03. 04. 2023 21.28
+2
Nimam potrebe. Vi pa boste jamrali in čakali, da vam bo nekdo podaril stanovanje v Ljubljani…verjetno do smrti.
User416781
03. 04. 2023 21.31
BTW, lepo da bereš moje komentarje. Mogoče se boš kaj naučil.
Zdravko Babić
03. 04. 2023 20.55
+2
Peropetarda ..a si ti zorane?
DominusMaximuz
03. 04. 2023 19.25
+0
1.Slovenska mentaliteta da moraš si lastiti stanovanje je OBUP! 2. Slovenci nimamo pravega odnosa do najemniških stanovanj 3. Zakonodaja je narejena OBUPNO za vse stranke pogodbe 4. Davki so nastavljeni tako da lastnikom NI v interesu dajati v najem, ker bi bile najemnine ABSURDNE da bi se to splačalo 5. Rabimo sklad ali nekaj podobnega, ki bi 100% nadziral gradnjo in oddajo stanovanj izključno za najem. Z določeno zgornjo ceno najema. 6. Vsi forsirajo "mlade družine", da do tega pride mora tudi samski biti finančno močan iti na svoje od staršev šele POTEM se lahko razmišlja o družini 7. Nikoli ne bo nič bolje ker so v LJ vsi skupaj na kavicah in jim sede situacija tako kot je
User416781
03. 04. 2023 19.43
+10
Nepremičnine predstavljajo temelj premoženja slovencev. Ali plačuješ kredit sebi, ali pa nekomu drugemu (beri najemodajalcu). Kaj ko se človek upokoji in imaš pokojnino 50% plače, najemnina pa ni nič nižja…to je le nekaj razlogov, zakaj lastna nepremičnina. Ni obup, ampak temelj premoženja.
DominusMaximuz
03. 04. 2023 20.04
+3
Avstrijci imajo dvojne plače, najemnine pa 40% nižje, če sešteješ vse stroške. Stanovanja so tudi cenejsa in veliko jih je na voljo. Zakaj pa oni ne kupujejo? To je čista SLO mentaliteta.
User416781
03. 04. 2023 20.48
+10
Prvič - nimajo dvojne plače. Drugič - najemnine v Avstriji in tudi cene stanovanj niso nižje, govorimo seveda o tržnih najemninah in cenah. Ne mešat jabolka in hruške. Pri nas država pač ni vlagala v fond javnih najemniških stanovanj, nasprotno, z Jazbinškovm zakonom je stanovanja razprodala in ta stanovanja še danes poganjajo trg. Tretjič - tudi avstrijci si večinoma želijo svojih nepremičnin in jih tudi imajo, tisti seveda ki so nekaj ustvarili v življenju. V javnih najemniških stanovanjih večinoma živijo priseljenci, ki jih je v Avstriji vsak dan več. Petič -ja Avstrijci investirajo denar tudi kam drugam, ampak to je debata za drugič. In zato je Avstrija Avstrija, Slovenija pa Slovenija.
User416781
03. 04. 2023 20.49
+0
Zdravko Babić
03. 04. 2023 20.56
+0
Zdravko Babić
03. 04. 2023 20.59
-2
Najemnine v avstriji placujejo tudi visji srednji sloj, ker se zaveda, da te lastnistvo vec stane in hkrati si bolj mobilen. Ostalo pa na kup in nato kupis s kesem hisko na hrvaskem.
User416781
03. 04. 2023 21.30
+3
Da si bolj mobilen? A se kam selijo? Točno tako je kot sem zapisal. Imam kar nekaj stikov z Avstrijci in vem, kako razmišljajo.
User416781
03. 04. 2023 21.32
+3
…in po kakšni logiki lastništvo stane več…?🤔
Terna
03. 04. 2023 18.35
+16
Predlagam, da se pri podeljevanju socialnih stanovanj upošteva tudi leta ko si Slovemski drzavljan ali vsaj leta bivanja v Sloveniji, ker ce ne, slovenci nikoli ne bomo dobili socialnega stanovanja in iz tujine dobimo dobesedno poden, ki se po moznosti nima službe - ker to zadnje ti da pa res prednost pred ostalimi po trenutnih favoriziranjih. Slovenski drzavljan ki trdo dela, pa ne more do stanovanja...
DominusMaximuz
03. 04. 2023 19.26
+9
100%, stanovanja najprej ROJENIM v SLO, če pa kaj ostane pa za ostale
jank
03. 04. 2023 18.26
+2
Sem prenehal z nakupi zlata, ker ne vem, kje naj ga hranim. Zdaj pa ga prelagam sem in tja ter samo brišem prah z njega, da se še sveti.
User416781
03. 04. 2023 19.44
+3
25.maj
03. 04. 2023 17.53
+1
lastna streha nad glavo ni pravica, je samo možnost, bolj previdno z izrazom pravica, "sladica je moja pravica", a res?