DEJSTVA: Ali izjave politikov držijo?

Jelka Godec za zmedo med epidemijo krivi Ustavno sodišče

Jelka Godec (SDS) pravi, da ljudje med epidemijo včasih niso vedeli, kateri ukrepi so v veljavi, kar pa je posledica odločitve Ustavnega sodišča, da se mora vse ukrepe oziroma odloke na sedem dni pregledati in evalvirati.

Dr. Samo Bardutzky, Pravna fakulteta: "Ustavno sodišče je v svojem sklepu v zadevi U-I-83/20 zahtevalo predvsem, da ni določena veljavnost odlokov ’do nadaljnjega’, saj je poudarilo, da gre za intenzivne posege v človekove pravice in temeljne svoboščine, pri katerih je ključna zahteva ustave, da poseg ne traja dlje, kot je potrebno (načelo sorazmernosti). Ustavno sodišče je v kasnejši odločbi v isti zadevi izrecno zapisalo, da določen sedemdnevni rok ni ustavnopravno obvezujoče merilo za presojo sorazmernosti. Tako iz odločitve Ustavnega sodišča ne izhaja, da je treba ukrepe na silo spreminjati vsakih sedem dni, kot se je to pogosto dogajalo (npr. pri režimu, ki je veljal za žičničarje), temveč je periodičnost treba preverjati glede na naravo posameznega ukrepa. Veljavnost ukrepa se lahko in celo mora podaljšati, če za to obstajajo utemeljeni razlogi. Dolžnost izvršilne veje oblasti pa je, da se zaveda, da kadar intenzivno posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, mora paziti na ustavno načelo sorazmernosti in svoj način dela prilagoditi temu, da bodo odločitve vedno utemeljene in pravočasno sporočene državljanom."

Godčeva o svoji vlogi na Ministrstvu za zdravje pri nakupih zaščitne opreme

Podpredsednica SDS in državna sekretarka za zdravstvo v kabinetu predsednika vlade Jelka Godec je glede svoje vloge pri nakupih zaščitne opreme in delovanja na Ministrstvu za zdravje ob začetku tretje vlade Janeza Janše dejala: "Moja naloga oz. moja pomoč je bila v tem, da sem se odzvala takrat za pomoč na Ministrstvu za zdravje. Mislim, da je bilo to 15. marca. Do 18. marca sem pomagala samo v tem, da sem tiste stvari, ki so bile kot predvidene, dobavljene,  posredovala posvetovalni oz. strokovni skupini v oceno, ali je ta oprema dobra ali ne. Dobavljali so drugi."

Komisija za preprečevanje korupcije v poročilu nadzora glede nabave zaščitne opreme, ki je bilo objavljeno oktobra 2020, omenja tudi Jelko Godec. Kot navajajo, je v postopku nabav zaščitne opreme sodelovala tudi Godčeva, ki pa ni imela nobenega formalnega statusa ne v okviru medresorske delovne skupine ali projektne skupine ne v okviru Zavoda za blagovne rezerve. 

Iz dopisa Zavoda za blagovne rezerve izhaja, da je Jelka Godec nudila strokovno pomoč pri nabavi zaščitnih sredstev, koordinirala nabavo ventilatorjev in priskrbela pomoč strokovnjakov iz UKC Ljubljana s področja kakovosti zaščitnih sredstev, med 16. in 20. marcem 2020 je bila tudi osebno prisotna na sedežu zavoda, navaja KPK. Vloga Godčeve pri tem je bila po takratnih pojasnilih Ministrstva za zdravje v zbiranju in posredovanju ponudb na pristojno ministrstvo za gospodarstvo, medtem ko "Ministrstvo za zdravje in Jelka Godec pri sprejemanju odločitev o nabavah zaščitne opreme niso sodelovali". 

Ker je bila Godčeva v igri za državno sekretarko na zdravstvenem ministrstvu, pa da je bila njena pomoč pri delu na ministrstvu tudi potrebna in pričakovana. Godčeva je sicer od 22. junija 2018 do 2. aprila 2020 opravljala funkcijo poslanke DZ.

KPK je opozoril, da zakon o poslancih določa, da poslanec ne sme biti hkrati član državnega sveta, niti ne sme opravljati druge funkcije ali dela v državnih organih. Gre za načelo delitve oblasti in s tem povezane zahteve po organizacijski in funkcionalni samostojnosti ter neodvisnosti nosilcev treh vej oblasti.

Tina Bregant o ustanovitvi enotne javne agencije za naročanje medicinske opreme

"Nočemo agencije, ki bo obenem opravljala naloge in se sama nadzirala. Proti korupciji imamo zelo učinkovit sistem in to je informatizacija," je dejala Tina Bregant iz gibanja Povežimo Slovenijo. 

Dr. Samo Bardutzky, Pravna fakulteta: "Kot pojasnilo glede smisla in položaja javnih agencij velja omeniti, da je namen javnih agencij, da se določene naloge, ki jih opravlja država, prenese na organ, ki uživa visoko neodvisnost od politike. Javna agencija se namreč v skladu z zakonom ustanovi, kadar ni potreben ali ni primeren stalni neposredni politični nadzor nad opravljanjem nalog. V tem se javna agencija razlikuje denimo od vladne službe, kot je npr. Urad za centralno cenovno evidenco, saj pri tovrstnih organih po navadi imenuje predstojnika vlada ali predsednik vlade, odgovarja pa vladi. Organi javne agencije pa so strukturirani tako, da je neposreden vpliv vlade (ali drugih državnih organov) na odločitve, ki jih sprejema agencija, težji, s tem pa je agencija zavarovana pred pritiski. To pa po drugi stran ne pomeni, da agencija nadzira samo sebe oziroma odgovarja le sama sebi. Zakon o javnih agencijah predvideva, da agencijo glede zakonitosti in učinkovitosti porabe sredstev nadzira Računsko sodišče, glede zakonitosti, učinkovitosti in uspešnosti dela pa izvaja postopke nadzora resorno ministrstvo. Poleg tega Ministrstvo za javno upravo nadzira upravno poslovanje agencije, finančno ministrstvo pa, ali agencija spoštuje javnofinančne predpise. Nadzor v tem primeru pomeni, da lahko ministrstvo ugotovi npr. kršitev predpisa, ne more pa agenciji dajati vsebinskih in političnih navodil, kako naj opravlja svoje naloge."

Jelka Godec o skupnem javnem razpisu srčno-žilnih opornic

Jelka Godec (SDS) je dejala, da se je na podlagi skupnega naročila žilnih opornic dokazalo, da to ni rešitev, ker so se dobavitelji kartelno dogovarjali.

Skupno javno naročilo za nakup srčno-žilnih opornic je bilo objavljeno v začetku junija 2017. Na razpis je prispelo devet ponudb, a je Ministrstvo za javno upravo pozneje posredovalo dokumentacijo Agenciji za varstvo konkurence (AVK), da bi preverila, ali je šlo pri razpisu za kartelno dogovarjanje. AVK je avgusta 2017 obvestila Ministrstvo za javno upravo, da okoliščine ne kažejo na to, da bi bila verjetnost kartelnega dogovarjanja, zato agencija v tej zadevi ni uvedla postopka.

V okviru skupnega javnega naročila sicer ni bil izbran noben ponudnik, saj so bile cene večinoma višje od najvišje cene, ki jo je pogojeval razpis, ali pa niso imele priložene ustrezne dokumentacije o kakovosti.

Jelka Godec o plačevanju storitev v zdravstvu

Jelka Godec (SDS) je kritična do načina plačil zdravstvenih storitev v Sloveniji. Pravi, da je treba narediti to, da ne bomo imeli več planskega načrtovanja v Sloveniji in da bo ZZZS plačeval po storitvah. "Mi imamo danes primer, da septembra rečejo, da ni več operacij, ker ZZZS ne plača in potem delajo bolnišnice minus."

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ne plačuje celotnega zdravstva po t. i. planskem sistemu. Določene storitve – gre za t. i. prospektivni program – plačuje tudi po preseženem programu. Med drugim gre za storitve na področju bolezni srca in ožilja, pri čemer zagotovi plačilo brez količinskih omejitev za kirurške posege na srcu in/ali pripadajočih velikih žilah pri odprtem prsnem košu, za perkutane posege na srcu, srčnih zaklopkah in koronarnih arterijah ter za koronarografije. 

Poleg presejalnih programov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje raka je ZZZS zagotovil plačilo brez količinskih omejitev za kirurško zdravljenje raka, ambulantno dejavnost onkologije in radioterapije ter sodobna zdravila za zdravljenje raka. Brez količinskih omejitev je bilo zagotovljeno tudi zdravljenje možganske kapi z uporabo sistema telekap, za obvladovanje posledic sladkorne bolezni pa je bil uveden program presejanja za diabetično retinopatijo.

Koliko zdravnikov vsako leto odide v tujino?

"Veliko se govori, da zdravniki odhajajo, saj ni res. V lanskem letu jih je šlo v tujino šest, eno leto prej jih je šlo 11, še eno leto nazaj pa 17. Torej kam so šli vsi ti zdravniki? K zasebnikom," je opozoril Jani Möderndorfer (LMŠ). 

Zdravniška zbornica Slovenije celovitih podatkov o številu zdravnikov, ki odidejo v tujino in zdravniški poklic v Sloveniji popolnoma opustijo, nima. Opravljajo pa anketo med tistimi zdravniki, ki iz zbornice izstopijo, zato ocenjujejo, da jih povprečno vsako leto v tujino odide približno 40. Ob tem v zbornici opozarjajo, da nekateri zdravniki kljub odhodu v tujino iz zbornice ne izstopijo.

Miha Kordiš bi prepovedal 'zdravnike dvoživke'. Pa jih lahko?

"Prakso dvoživkarstva je treba kratkomalo prepovedatI, zgolj regulirati je ne moremo," je dejal Miha Kordiš iz Levice. 

Dr. Samo Bardutzky, Pravna fakulteta: "Opozoriti gre na to, da obstoječi zakonski okvir že omejuje delo zdravnika, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu in bi želel poleg tega delati npr. še v zasebnem zdravstvenem zavodu. Zakon o zdravstveni dejavnosti (člen 53.b) določa, da je to mogoče le s soglasjem direktorja javnega zavoda, kjer je zdravnik osnovno zaposlen, da je to soglasje časovno omejeno in da se lahko soglasje da le, če javni zavod sam ne potrebuje dodatnega dela tega zdravnika. Prav tako direktor ne sme dati soglasja, če ta zdravstveni delavec v javnem zavodu ne želi opravljati nadur in podobno. Zakonski okvir torej absolutno ni zastavljen tako, da bi se zdravniki lahko kar sami odločili za kombinacijo dela v javnem zavodu in kot zasebniki. Če bi prišlo do ustavnosodne presoje takega ali pa strožjega režima, kjer bi Ustavno sodišče preverjalo, ali je to denimo v skladu s pravico do svobodne gospodarske pobude ali svobode dela, bi presoja obsegala oceno, ali je npr. popolna prepoved res nujna, ali pa lahko morda zakonodajalec nezaželeno situacijo uredi oziroma odpravi tudi z blažjim posegom, kot je zahteva po soglasju. Takšna je tudi splošna ureditev, ki velja za vse delavce tudi v zasebnem sektorju (konkurenčna prepoved po Zakonu o delovnem razmerju). Za Ustavno sodišče bi bilo verjetno pomembno tudi, kakšne bi bile posledice tovrstne prepovedi za delovanje javnega zdravstvenega sistema in s tem javnega interesa in uresničevanja ustavne pravice do zdravstvenega varstva."